Jedro

Prehodna določba 9. člena ZIZ-1 je jasna in ne pušča nobenega dvoma o tem, da se novelirana določba 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ uporabi tudi za postopke izvršbe in zavarovanja, ki so se začeli pred 16. 4. 2011, ko je stopila v veljavo novela ZIZ-I.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o zavarovanju denarne terjatve s predhodno odredbo. Sodišče druge stopnje je prvostopenjski sklep spremenilo, sklep o zavarovanju razveljavilo in predlog upnika za izdajo predhodne odredbe zavrnilo.

2. Zoper sklep sodišča druge stopnje vlaga Vrhovno državno tožilstvo zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču druge stopnje v novo odločanje.

3. Po določbi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) se v postopku zavarovanja glede vprašanj, ki s tem ali drugim zakonom niso urejena drugače, smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek. Zato je Vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi postopalo po določbah Zakona pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

4. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena strankam postopka, ki nanjo nista odgovorili.

O dovoljenosti zahteve

5. Po določbi tretjega odstavka 385. člena ZPP lahko vloži državno tožilstvo zahtevo za varstvo zakonitosti, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, torej enaki pogoji kot za dopustitev revizije. Vprašanje, ki ga je oblikovalo Vrhovno državno tožilstvo, se glasi: „Ali je v postopku zavarovanja s predhodno odredbo dopustno uporabiti s 4. členom ZIZ-I spremenjeno določbo 1. točke 258. člena ZIZ (domnevana nevarnost) tudi za primere, ko je dolžnik ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem je zanikal obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, vložil pred uveljavitvijo ZIZ-I(1)“.

6. Zastavljeno vprašanje izpolnjuje kriterij iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Vsebinsko obravnavanje zahteve narekuje razlog, da o tem pravnem vprašanju Vrhovno sodišče še ni odločalo, vlagatelj zahteve pa je izkazal, da sodna praksa višjih sodišč glede zastavljenega vprašanja ni enotna (nasprotno stališče so višja sodišča zavzela v zadevah VSL I Cpg 799/2011 z dne 4. 8. 2011 in VSL I Ip 3551/2011 z dne 24. 8. 2011).

Procesno dejansko stanje

7. Iz podatkov spisa izhaja naslednji potek postopka: - Izvršilno sodišče je s sklepom 13. 1. 2011 dovolilo izvršbo na podlagi verodostojnih listin za izterjavo denarne terjatve v višini 20.307,25 EUR.

- Dolžnik je 16. 2. 2011 zoper sklep o izvršbi vložil ugovor, v katerem je navedel, da z upnikom ni bil nikoli v nobenem poslovnem razmerju.

- Upnik je 18. 5. 2011 predlagal izdajo sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo.

O utemeljenosti zahteve za varstvo zakonitosti

8. Pravni okvir za presojo spornega pravnega vprašanja je določba 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ, ki je bila s 4. členom ZIZ-I spremenjena tako, da se šteje, da je podana nevarnost onemogočanja ali precejšnje otežitve uveljavitve terjatve, če se predlog za zavarovanje s predhodno odredbo opira „na plačilni nalog in na sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je bil pravočasno vložen ugovor, če: - dolžnik v ugovoru zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, upnik pa predloži listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja ali - je bil plačilni nalog ali sklep o izvršbi izdan na podlagi menice ali čeka.“

9. Vlagatelj zahteve utemeljeno uveljavlja, da sodišče druge stopnje ni pravilno uporabilo prehodne določbe 9. člena ZIZ-I, v skladu s katero se postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo, predlog za nasprotno izvršbo ali predlog za zavarovanje vložen pred uveljavitvijo tega zakona (ZIZ-I), nadaljujejo in končajo po določbah tega zakona (ZIZ-I). Navedena določba je namreč jasna in ne pušča nobenega dvoma o tem, da se novelirana določba 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ uporabi tudi za postopke izvršbe in zavarovanja, ki so se začeli pred 16. 4. 2011, ko je stopila v veljavo novela ZIZ-I. To velja tudi za obravnavani primer, v katerem je bil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine vložen pred uveljavitvijo ZIZ-I, predlog za zavarovanje s predhodno odredbo pa po uveljavitvi novele. Drugačno stališče drugostopenjskega sodišča, da naj bi se prehodna določba ZIZ-I nanašala le na tista procesna dejanja strank, ki so bila opravljena po uveljavitvi novele, se po obrazloženem izkaže za zmotno. Če je bilo sodišče druge stopnje mnenja, da uveljavitev spremenjenega 258. člena ZIZ nedopustno retroaktivno posega v dolžnikov položaj, pa bi moralo prekiniti postopek in zahtevati presojo Ustavnega sodišča (156. člen Ustave Republike Slovenije).

Odločitev Vrhovnega sodišča

10. Iz razloženega sledi, da je sodišče druge stopnje nepravilno razlagalo 9. člen ZIZ-I, zaradi česar pri presoji pogojev za izdajo predhodne odredbe ni uporabilo novelirane določbe 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ, ki bi jo ob pravilni uporabi materialnega prava (9. člena ZIZ-I) moralo uporabiti. Ker zaradi zmotne uporabe materialnega prava sodišče druge stopnje ni odgovorilo na vse pritožbene navedbe, je Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo drugostopenjskemu sodišču v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP in 15. člen ZIZ). V ponovljenem postopku bo moralo pritožbeno sodišče odgovoriti še na preostale pritožbene navedbe.

Op. št. (1): Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS. št. 26-1157/2011 z dne 8. 4. 2011).