Jedro

Pritožba neutemeljeno navaja, da bi morala utemeljitev ocene obsegati bolj podrobno razlago kriterijev, da bi se tožnik sploh lahko seznanil z razlogi za oceno. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obrazložitev ocene, kot izhaja iz ocenjevalnega lista, resda skopa, vendar kljub temu vsebuje razloge, pomembne za odločitev, ter da ocenjevalni list ni namenjen natančnemu pojasnjevanju dela javnega uslužbenca po vseh kriterijih, temveč se od delodajalca zahteva, da na ocenjevalnem listu zgolj na kratko utemelji oceno, delodajalec pa lahko oceno delovne uspešnosti dodatno obrazloži še v sodnem postopku, kar je tožena stranka tudi storila.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek (1) za razveljavitev sklepa Komisije za preizkus ocene delovne uspešnosti javnega uslužbenca št. ... z dne 12. 4. 2019; (2) za razveljavitev ocene, ki jo je tožniku izdala tožena stranka na ocenjevalnem listu za oceno delovne uspešnosti javnega uslužbenca v ocenjevalnem obdobju od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2018 s Prilogo II; (3) da se toženi stranki naloži ponovna ocena delovne uspešnost tožnika v ocenjevalnem obdobju od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2018 skladno z ZSPJS in Uredbo o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede in (4) da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka (točka I izreka). Odločilo je, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 1.045,30 EUR v roku 15 dni brezobrestno, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (točka II izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku stroškovno ugodi, oziroma da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ne strinja se z ugotovitvijo sodišča, da je bil postopek ocenjevanja tožnikove delovne uspešnosti zakonit in da se je z oceno delovne uspešnosti "zelo dobro" seznanil šele na drugem sestanku z ocenjevalko A.A., ker se je na prvem sestanku sam ocenil z oceno "odlično", ocenjevalka pa ocene ni podpisala. S tem, ko je ocenjevalka sama na ocenjevalni list napisala oceno "odlično" ter nato še tožnika zaprosila za podpis, je z oceno seznanila tožnika. Kasneje si je premislila ter oceno spremenila. Njen izgovor, da ji ni uspelo tožniku pojasniti ocenjevanja, ker je list podpisal in takoj odšel iz pisarne, ni smiseln. Zato je druga, kasnejša ocena "zelo dobro" irelevantna, saj nista dopustni dve oceni delovne uspešnosti za isto koledarsko leto. ZSPJS v 17.a členu določa, da je veljavna ocena tista ocena, s katero je bil seznanjen javni uslužbenec, to pa je ocena "odlično". Niti ZSPJS niti Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede ne določata, kako mora ocenjevalka javnega uslužbenca seznaniti z oceno oziroma da mora biti ocenjevalni list ob seznanitvi z oceno podpisan s strani ocenjevalke. Zapis samoocene delovne uspešnosti ni predviden, zato tožnikova "samoocena", ki jo je ocenjevalka zapisala na ocenjevalni list, hkrati pomeni tudi njeno strinjanje z oceno. Nesmiselno je, da bi ocenjevalka, ki ima izkušnje z ocenjevanjem delovne uspešnosti, sploh zapisala oceno na ocenjevalni list, če takšne ocene ni imela namena podeliti. Sodišče zmotno šteje, da lahko tožena stranka v sodnem postopku oceno dodatno obrazloži. Utemeljitev ocene bi morala obsegati bolj podrobno razlago kriterijev, da bi se tožnik sploh lahko seznanil z razlogi za oceno. Tožniku ni bila znana vsebina izjave B.B., ki jo je napisala za komisijo, in sicer, da naj bi bil tožnik do pacientov robat, nepotrpežljiv, njegova komunikacija pa neprimerna. B.B. ni kompetentna za oceno tožnikove delovne uspešnosti. Sodišče je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni preverilo nasprotja med pisno izjavo priče B.B., da je mnenje o tožnikovi delovni uspešnosti podala že 5. 4. 2019, pred zasedanjem komisije za preizkus ocene delovne uspešnosti, in med zapisnikom komisije, iz katerega izhaja, da je mnenje podala šele 9. 4. 2019. Sodišče prve stopnje zmotno zaključi, da je odločitev komisije obrazložena, saj je komisija le povzela obrazložitev ocene, ki jo je podala ocenjevalka. Kršena je bila tudi določba četrtega odstavka 17. člena ZSPJS, ker se komisija ni naknadno sestala potem, ko je prejela pojasnila B.B. z dne 9. 4. 2019. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti in tudi ne tistih, ki jih uveljavlja pritožba, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Ni podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo tožnik v pritožbi uveljavlja s sklicevanjem na dopis B.B. z dne 6. 11. 2019 odvetniški pisarni C. d. o. o., v katerem je navedla, da je komisiji za preizkus ocene delovne uspešnosti svoje mnenje posredovala 5. 4. 2019. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je komisija na seji 5. 4. 2019 sklenila, da pred dokončno odločitvijo o tožnikovem ugovoru pridobi izjavo B.B., ki jo je slednja podala 9. 4. 2019. To ugotovitev je v izpodbijani sodbi ustrezno obrazložilo, pri čemer razlogi sodbe niso nejasni ali med seboj v nasprotju. Sodbo je vsekakor mogoče preizkusiti. Tožnik pred sodiščem prve stopnje niti ni navedel, da je B.B. svoje mnenje podala že dne 5. 4. 2019 niti ni navedel, kako bi to vplivalo na odločitev komisije. Gre za nedopustno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP). Nedopustno pritožbeno novoto predstavlja tudi navedba, da se komisija za preizkus ocene ni naknadno sestala potem, ko je prejela pojasnila B.B., s čimer naj bi bil kršen četrti odstavek 17.a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS; Ur. l. RS, št. 56/2002 in nasl.), ki določa, da komisija o preizkusu ocene vodi zapisnik. Tožnik je problematiziral le obstoj zapisnika seje komisije z dne 5. 4. 2019, sodišče prve stopnje pa je pravilno ugotovilo, da so njegove tovrstne navedbe neutemeljene (zapisnik v prilogi B2).

6. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da se je tožnik z oceno delovne uspešnosti za leto 2018 seznanil že na prvem sestanku z ocenjevalko A.A.. Tožnik je na tem sestanku povedal, da sam svoje delo ocenjuje z oceno "odlično", kar je ocenjevalka tudi zapisala na ocenjevalni list. Vendar po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, kateri pritožba ne oporeka, A.A. ocenjevalnega lista ni podpisala. Ker gre za oceno, ki jo poda ocenjevalec, je za njeno veljavnost bistveno, da jo dejansko poda in tudi podpiše ocenjevalec. Ocene "odlično" v tožnikovem primeru ocenjevalka ni podpisala, torej je ni podala. Noben dokaz ne kaže drugače, kar je pravilno upoštevalo sodišče prve stopnje. Zato se pritožba neutemeljeno sklicuje na določbo 17.a člena ZSPJS, da je veljavna ocena le prva ocena, ker dve oceni za isto koledarsko leto nista dopustni, ter da niti ZSPJS niti Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Ur. l. RS, št. 51/2008 in nasl.) ne določata, da mora biti ocenjevalni list ob seznanitvi z oceno podpisan s strani ocenjevalke. Posledično, ker tožnik ni bil ocenjen z oceno "odlično", ni utemeljena pritožbena trditev, da si je ocenjevalka kasneje premislila in tožnika naknadno ocenila z oceno "zelo dobro".

7. Pritožba nadalje neutemeljeno navaja, da bi morala utemeljitev ocene obsegati bolj podrobno razlago kriterijev, da bi se tožnik sploh lahko seznanil z razlogi za oceno. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obrazložitev ocene, kot izhaja iz ocenjevalnega lista (priloga A2), resda skopa, vendar kljub temu vsebuje razloge, pomembne za odločitev, ter da ocenjevalni list ni namenjen natančnemu pojasnjevanju dela javnega uslužbenca po vseh kriterijih, temveč se od delodajalca zahteva, da na ocenjevalnem listu zgolj na kratko utemelji oceno, delodajalec pa lahko oceno delovne uspešnosti dodatno obrazloži še v sodnem postopku, kar je tožena stranka tudi storila.

8. Glede na to, da je bil tožnik pravilno vabljen na sejo komisije za preizkus ocene dne 5. 4. 2019, ki se je ni udeležil, mu je bila dana možnost izjaviti se o oceni in podati svoje pripombe. Tožena stranka ga ni bila dolžna seznanjati s pojasnilom B.B., ki ga je pridobila za preverbo ocene, ki jo je pripravila A.A. in s katero je bil tožnik seznanjen. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da B.B. ni kompetentna za podajo izjave o tožnikovi delovni uspešnosti, saj je bila tožniku v letu 2018 nadrejena delavka in je njegovo delo poznala. Tožnik tudi v sodnem postopku ni konkretizirano nasprotoval ugotovitvam B.B. iz predsodnega postopka, da je do pacientov robat, nepotrpežljiv, da je njegova komunikacija neprimerna, zato neseznanitev z mnenjem ni v ničemer vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Glede pohvale, ki jo je tožnik prejel od B.B., pa je sodišče pravilno ugotovilo, da so jo prejeli vsi zaposleni v dispanzerski službi, mišljena pa je bila kot zahvala za skupno sodelovanje in spodbuda za naprej, in ni imela elementov in namena ocenjevanja. Zato tudi po stališču pritožbenega sodišča pohvala ne pomeni, da bi tožnik moral biti ocenjen z oceno "odlično". Tožnik tudi v sodnem postopku ni dokazal, da ocena "zelo dobro" ni vsebinsko pravilna, saj v svojih navedbah niti ni konkretizirano nasprotoval oceni po nobenem od ocenjevalnih kriterijev, ki sestavljajo oceno njegove delovne uspešnosti v letu 2018. 9. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).