Jedro

Presoja okoliščin glede razveze pogodbe o preužitku.

Izrek

Revizija se zavrne.

Toženka je dolžna v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti tožnici 330,48 EUR stroškov odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razvezalo izročilno pogodbo in pogodbo o dedni odpovedi z dne 10. 4. 1992, ki sta jo jo sklenili pravdni stranki, D. in F. G., v delu, ki se nanaša na toženko oz. na izročitev solastniškega deleža na parcelah št. 562/3 in 562/8 (prej 562/3), 562/4 in 562/7, vse k.o. ... Toženki je naložilo, da za navedene nepremičnine tožnici izstavi listino, primerno za vpis solastninske pravice do ½ v zemljiško knjigo. Odločilo je o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča je toženka, zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, vložila revizijo. Zatrjuje obstoj procesne ovire za meritorno sojenje v tej zadevi, in sicer v obliki res iudicata, ter se pri tem sklicuje na pravnomočno zadevo Okrajnega sodišča v Ljubljani II P 2263/2002. Navaja, da ob sklepanju izročilne pogodbe tožnica ni potrebovala nikakršne pomoči, da so bili odnosi med pravdnima strankama dobri in da so razlogi za nevzdržno stanje predvsem na ostalih članih družine. Graja dokazne ocene zaslišanih prič in trdi, da sodišči nista sprejeli potrdila o plačilu zemljišča, zaradi česar je odločitev arbitrarna. Tožnica je tožbo vložila štiri leta po tem, ko je bila že v domu za ostarele.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena tožnici, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev, ter poslana Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP na revizijski stopnji ni mogoče uveljavljati. Zato so vse tiste revizijske navedbe, ki dejansko stanje, ugotovljeno na prvih dveh stopnjah sojenja, kakorkoli obhajajo, ga relativizirajo ali mu celo izrecno nasprotujejo, neupoštevne in revizijsko sodišče nanje ne bo odgovarjalo (npr. da so za nevzdržno stanje odgovorni člani tožničine družine, da tožnica ni potrebovala nikakršne pomoči ipd).

7. Revizijsko sodišče ugotavlja, da bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. V zadevi II P 2263/2002 je Okrajno sodišče v Ljubljani odločilo o razvezi izročilne pogodbe glede nepremičnine, parc. št. 562/6 k.o. .. (v naravi hiša z zemljiščem), predmetni spor pa se nanaša na parc. št. 562/3, 562/8, 562/4 in 562/7 iste k. o. Objektivna identiteta tožbenih zahtevkov tako ni podana. Tudi dejanska podlaga je v tem primeru nekoliko drugačna – toženki se očitajo tudi kršitve, storjene po letu 2003. Ne drži, da sodišče ni dokazno ocenilo listine – potrdila o plačilu. Razlogi so navedeni na peti in šesti strani sodbe sodišča prve stopnje, tem pa je pritrdilo tudi sodišče druge stopnje (stran pet sodbe sodišča druge stopnje). Z revizijskimi očitki glede kršitev materialnega procesnega vodstva toženka nedovoljeno graja dejanske zaključke nižjih sodišč.

8. Ob ugotovitvah nižjih sodišč, da je postalo skupno življenje pravdnih strank nevzdržno in da toženka svojih obveznosti po omenjeni pogodbi ne izpolnjuje, je odločitev tudi materialnopravno pravilna (120. člen Zakona o dedovanju, v nadaljevanju ZD). Na ostale revizijske očitke Vrhovno sodišče ni odgovarjalo, saj za odločitev v tej zadevi niso relevantni.

9. Neutemeljeno revizijo je revizijsko sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

10. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Toženka z revizijo ni uspela, zato mora tožnici povrniti stroške odgovora na revizijo, ki so bili odmerjeni v skladu z odvetniško tarifo po predloženem stroškovniku, svoje stroške revizijskega postopka pa nosi sama.