Jedro

V skladu z novejšo sodno prakso mora tožena stranka, če meni, da je njen delež na skupnem premoženju večji od polovice, vložiti nasprotno tožbo. Ugovor v takem primeru ne zadošča, ker je sodišče vezano na postavljeni tožbeni zahtevek.

Zaradi zmotne ocene toženčevega pravnega interesa za nasprotno tožbo, je izpodbijana odločba obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP.

Skupno premoženje je treba obravnavati kot celoto in določiti enotne deleže na vseh predmetih skupnega premoženja. Drži tudi, da vložki posebnega premoženja v obstoječe skupno premoženje vplivajo na velikost deležev, ne morejo pa vplivati na višji delež na posameznem predmetu iz skupnega premoženja. Omenjeni načeli pa nista absolutni in so možne izjeme, med katere spada tudi vlaganje pomembnega dela posebnega premoženja v pridobitev določenega dela skupnega premoženja.

Izrek

Pritožbama se delno ugodi in se odločba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi v točkah I, IV, V in VI izreka, v točki II.1 in III pa v delu, kjer je ugotovljeno, da je delež pravdnih strank na skupnem premoženju ½, in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

V preostalem delu se pritožbi zavrneta in se v izpodbijanem a nerazveljavljenem delu točke II in III izreka (v delu, kjer je ugotovljeno, kaj spada v skupno premoženje) odločba sodišča prve stopnje potrdi.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je sodišče prve stopnje ugotovilo: - da je nepremičnina parc. št. *99/0 k. o. X (ID znak 000) na naslovu M. do višine deleža 7/10 skupno premoženje tožeče in tožene stranke z deležem vsake od pravdnih strank do ½, v presežku pa je tožbeni zahtevek tožnice v tem delu zavrnilo (I. točka izreka); - katere premičnine predstavljajo skupno premoženje pravdnih strank z deležem vsake do ½, v presežku (oprema otroške sobe, tlačni čistilnik Kaercher, trezor za hrambo orožja in polavtomatska puška z gladko cevjo znamke Beretta) pa tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka); - da zapadle in neporavnane obveznosti na dan 6. 6. 2013 po kreditni pogodbi št. 02-53-308617 z dne 20. 6. 2008 znašajo 3.483,00 EUR in predstavljajo skupno premoženje pravdnih strank z deležem vsake do ½, tožencu pa naložilo, da mora tožnici plačati 3.065,04 EUR z ustreznimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. in IV. točka izreka).

2. Nasprotno tožbo toženca je sodišče prve stopnje zavrglo (V. točka izreka) in tožnici naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožencev znesku 724,47 EUR z ustreznimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (VI. točka izreka).

3. Proti navedeni odločbi sta se pravočasno pritožili obe stranki.

4. Tožnica izpodbija zavrnilni del I. točke izreka in trdi, da prispevek v višini 23.720,00 EUR na račun izdelave ostrešja ter grobe in fine elektroinštalacije ne predstavlja posebnega premoženja toženca. Pomoč njegovih staršev in brata pri izgradnji ostrešja ne predstavlja posebnega premoženja, ker je toženec vsak tak prispevek „oddelal“, saj je vedno pomagal pri različnih delih doma in v vinogradu staršev, pri gradnji bivalnega vikenda oziroma zidanice, postavitvi vinograda in drugih opravilih. Tudi bratu je pomagal pri gradnji hiše, česar sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Prispevek staršev in brata toženca je bil torej večkrat povrnjen. Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ker se eventuelni denarni in drugi prispevki sorodnikov pravdnih strank ne morejo odraziti v deležu na predmetni nepremičnini. Tožnica je že med pravdo opozarjala, da celovitost presoje vseh razmer in različnih oblik prispevkov zakoncev narekuje enotno obravnavanje celotnega skupnega premoženja in določitev enotnih deležev na vseh predmetih skupnega premoženja. Vložki posebnega premoženja v obstoječe skupno premoženje vplivajo na velikost deležev vlagateljev na skupnem premoženju, ne morejo pa vplivati na višji delež na posameznem predmetu iz skupnega premoženja (II Ips 939/2008 z dne 25. 11. 2009). Delež se ugotavlja na skupnem premoženju kot celoti in ne na posamezni strani, saj se upošteva prispevanje zakoncev v vsem obsegu skupnega ustvarjanja tega premoženja (II Ips 624/2008 z dne 13. 5. 2010). V nasprotnem primeru bi bilo treba z izvedencem gradbene stroke na stanovanjski hiši opredeliti delež, ki ga je pridobila tožnica na račun prispevka njenih staršev in sicer najmanj v obliki denarnega prispevka na račun plačila obrokov posojila pravdnih strank v višini dveletnih anuitet in plačila vseh stroškov za centralno kurjavo, če se zanemari pomoč pri gradnji in podobno. Delež posebnega premoženja tožene stranke na nepremičnini torej znaša največ 16,5 % oziroma približno 1/6 nepremičnine in sicer na račun vrednosti tožencu podarjenega zemljišča, medtem ko delež na nepremičnini na račun ustvarjenega skupnega premoženja pravdnih strank znaša 5/6. 5. Toženec v pritožbi najprej nasprotuje zavrženju njegove nasprotne tožbe. Uveljavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj je toženec nedvomno imel pravni interes doseči pravnomočno odločitev o obsegu in deležih na skupnem premoženju, za kar ugovor ne zadošča,poleg tega pa je toženec z nasprotno tožbo zahteval nekaj drugega, kot tožnica s tožbo. Nenazadnje je sodišče prve stopnje 3/10 posebnega premoženja toženca izločilo in ga ni upoštevalo pri ugotavljanju obsega skupnega premoženja zakoncev. Skupno premoženje je treba pojmovati imenovati enotno, določanje različnih deležev na posameznih objektih skupnega premoženja ni dopustno, saj njegovi deli nimajo lastne pravne eksistence. Toženec se tudi ne strinja z odločitvijo o deležih skupnega premoženja, ker je sodišče spregledalo bistvene navedbe prič in toženca o prispevku toženčevih staršev, predvsem očeta ter navedbe v zvezi z gradnjo drugih nepremičnin družine toženca v povezavi z zabeležkami v znesku izdatkov. Sodišče je spregledalo, da je bil toženec tisti, ki je priskrbel gradbeno dokumentacijo, iskal in izbiral izvajalce in da je bil toženčev oče dejansko vodja gradnje in da je pomagal tudi finančno. Obe družini sta prispevali pri gradnji v obliki pomoči (hrana in pijača, varstvo otrok), pri čemer pa je bil spregledan prispevek očeta toženca pri sami organizaciji in gradnji hiše. Gre za posebno premoženjsko maso toženca. Že navedeni nedenarni prispevek toženčevega očeta presega prispevek staršev tožnice. Napačno je sodišče interpretiralo tudi znesek izdatkov očeta toženca, zaradi česar je zmotno ugotovilo obseg prispevkov toženčevih staršev. Starši so res gradili več objektov in obnavljali vinograd, vendar pa so bili stroški za hišo toženca vodeni ločeno od izdatkov, ki se ne nanašajo na sporno hišo. 6. Pritožbi sta bili vročeni v odgovor. Toženec je v odgovoru na pritožbo prerekal pritožbene navedbe tožnice in ji očital, da širi trditveno podlago v zvezi s skupnim premoženjem pravdnih strank in da šele v pritožbi prvič zatrjuje, da so pri postavitvi zidanice, vinograda in drugih opravilih delali drugi sorodniki in podobno. Gre za nova dejstva, ki ne morejo biti upoštevana (337. člen ZPP). Tožnica na toženčevo pritožbo ni odgovorila.

7. Pritožbi sta delno utemeljeni.

8. V skladu z novejšo sodno prakso (1) mora tožena stranka, če meni, da je njen delež na skupnem premoženju večji od polovice, vložiti nasprotno tožbo. Ugovor v takem primeru ne zadošča, ker je sodišče vezano na postavljeni tožbeni zahtevek. Po tem stališču sodišče ne more tožeči stranki prisoditi deleža pod zakonsko določeno domnevo o enakih delih, če tožena stranka ne vloži nasprotne tožbe.

9. V obravnavani zadevi je tožnica uveljavljala polovični delež na skupnem premoženju, toženec pa je za uveljavljanje svojega nadpolovičnega deleža (80 %) vložil nasprotno tožbo, ki jo je sodišče prve stopnje zavrglo, ker naj toženec zanjo ne bi imel pravnega interesa. Upoštevaje stališče iz navedene sodbe VS RS, je sodišče prve stopnje napačno ocenilo obstoj pravnega interesa toženca, kar toženec pravilno uveljavlja kor relativno bistveno kršitev pravil postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

10. Sodišče prve stopnje je navedlo, da toženec nima pravnega interesa za odločanje o nasprotni tožbi, ker je bil že pri odločitvi o zahtevku po tožbi upoštevan in obračunan prispevek toženca iz naslova njegovega posebnega premoženja (3/10 na nepremičnini). Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je vrednost nepremičnine 174.470,00 EUR, vložek toženčevega posebnega premoženja 52.435,00 EUR (komunalno opremljena gradbena parcela 28.715,00 EUR (2) in denarni prispevek toženčevega očeta in brata v znesku 23.720,00 EUR kar predstavlja vrednost ostrešja ter grobe in fine instalacije) in zaključilo, da v skupno premoženje pravdnih strank lahko spada le razlika, to je 7/10 nepremičnine, ker je le ta delež odraz skupnih vlaganj zakoncev. Posledično je razsodilo, da (med drugim (3)) spada v skupno premoženje (le) 7/10 nepremičnine parc. št. *99/0 k. o. 1471 – X (ID znak 000) na naslovu M. in da je delež na tem delu skupnega premoženja pravdnih strank 1/2 (4).

11. Obe stranki v pritožbi pravilno opozarjata na načelo pravne celovitosti skupnega premoženja in se utemeljeno sklicujeta na ustaljeno sodno prakso (5), po kateri je treba skupno premoženje obravnavati kot celoto in določiti enotne deleže na vseh predmetih skupnega premoženja. Drži tudi, da vložki posebnega premoženja v obstoječe skupno premoženje vplivajo na velikost deležev, ne morejo pa vplivati na višji delež na posameznem predmetu iz skupnega premoženja. Omenjeni načeli sicer nista absolutni in so možne izjeme, med katere spada tudi vlaganje pomembnega dela posebnega premoženja v pridobitev določenega dela skupnega premoženja (6). Iz razlogov sodišča prve stopnje je razvidno (točka 14 obrazložitve) da je štelo, da je vložek posebnega premoženja toženca dovolj pomemben, da ga je „kvalitativno gledano potrebno izločiti“, vendar je vpliv vložka posebnega premoženja brez ustrezne trditvene podlage in v nasprotju z zahtevkom iz nasprotne tožbe upoštevalo le pri nepremičnini, ne pa pri celotnem skupnem premoženju. Toženec utemeljeno opozarja, da je z nasprotno tožbo uveljavljal večji (80%) delež na vseh predmetih skupnega premoženja in ne le na nepremičnini, takemu pristopu pa nasprotuje tudi tožnica.

12. Zaradi zmotne ocene toženčevega pravnega interesa za nasprotno tožbo, je izpodbijana odločba obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, zato jo je višje sodišče razveljavilo v delu, ki je razviden iz izreka, in v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (354. člen ZPP). Zaradi zmotne odločitve o višini deležev pravdnih strank na skupnem premoženju in dosledne uveljavitve načela pravne celovitosti skupnega premoženja, za katerega se zavzemata oba pritožnika, je bilo treba posledično razveljaviti tudi tudi IV. točko izreka in odločitev o stroških postopka. Odločitev sodišča prve stopnje pa je pravilna v tistem delu, kjer je ugotovljeno, katere premične stvari spadajo v skupno premoženje (točka II.1 izreka, razen glede deleža ½) in v delu, kjer je ugotovljeno, da spada v skupno premoženje obveznost do Delavske hranilnice d.d. po kreditni pogodbi št. 02-53-308617 v višini 3.483,00 EUR (točka III izreka, razen glede deleža ½), zato je višje sodišče v tem delu pritožbi zavrnilo in v istem obsegu izpodbijano odločbo potrdilo (353. člen ZPP).

13. Sodišče prve stopnje naj ob upoštevanju nakazanih materialno pravnih stališč ponovno odloči o zahtevku po tožbi in zahtevku po nasprotni tožbi.

14. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na četrtem odstavku 165. člena ZPP.

(1) Sodba VS RS II Ips 98/2013 z dne 16. 5. 2013. (2) Kar med strankama ni bilo sporno in tudi v pritožbi tožnica tega ne izpodbija.

(3) Premične stvari in nezapadle in neporavnane obveznosti po kreditni pogodbi.

(4) Taka odločitev de facto pomeni, da je delež toženca na stanovanjski hiši 65%, delež toženke pa 35%, na preostalem skupnem premoženju pa sta deleža pravdnih strank enaka.

(5) Sodbi VS RS II Ips 624/2008 z dne 13. 5. 2010 in II Ips 939/2008 z dne 26. 11. 2009 ter v slednji navedeno judikaturo. Enako stališče je zavzeto tudi v sodbi in sklepu VS RS II Ips 659/2009 z dne 16.5.2013. (6) Primerjaj VS RS II Ips 939/2008 z dne 26. 11. 2009 (8. točka).