Jedro

Samo dejstvo zaprtja računa ne pomeni odsotnosti sredstev za plačilo sodne takse. Dolžnik lahko zaprt račun ponovno odpre oziroma odpre novega. Tudi sicer pa okoliščina, da dolžnik nima odprtega računa, za plačilo sodne takse ni nepremagljiva ovira, saj lahko pravne osebe, če gre za plačila v manjših zneskih, opravljajo posle tudi gotovinsko.

Dolžnik, ki je pravna oseba, popolne taksne oprostitve ne more doseči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dolžnika deloma oprostilo plačilo sodne takse za postopek glede pritožbe z dne 28. 1. 2015 zoper sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave St 3676/2014 z dne 14. 1. 2014 (p.d. 19) in sicer v višini 90%, tako da mora plačati še 10% sodne takse v višini 8,20 EUR.

2. V pritožbi zoper sklep dolžnik uveljavlja pritožbeni razlog napačne uporabe materialnega prava in kršitev Ustave Republike Slovenije. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi v delu, v katerem mu je bilo naloženo plačilo sodne takse v višini 8,20 EUR ter ga v celoti oprosti plačila sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik navaja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, saj je kljub pravilni ugotovitvi vrednosti aktive, izgube in dejstva negativnega stanja na TRR, dolžnika le delno oprostilo plačila sodne takse. Poudarja, da zato, ker je banka X zaradi nastale finančne situacije pri insolventnem dolžniku odstopila od vseh pogodb, tudi od pogodbe o vodenju transakcijskega računa, na katerem je imel insolventni dolžnik odobren limit v višini 120.000,00 EUR, dolžnik nima na voljo razpoložljivih denarnih sredstev. Zato sodne takse tudi v znižanem znesku ne more plačati. Z izpodbijanim sklepom je bila dolžniku odvzeta pravica do sodnega varstva.

5. Po četrtem odstavku 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) sodišče pravno osebo delno oprosti plačila taks (za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka), če nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti, oziroma ji dovoli odloženo ali obročno plačilo taks, če sredstev za plačilo takse ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Dolžnik, ki je pravna oseba, popolne taksne oprostitve ne more doseči. Kljub temu za pravico do pritožbe in pravico do pravnega varstva ni prikrajšan, saj mu je sodišče prve stopnje taksno obveznost z delno oprostitvijo plačila znižalo na minimalen znesek.

6. Pritožbena navedba v zvezi zaprtjem računa ni utemeljena. Samo dejstvo zaprtja računa še ne pomeni odsotnosti sredstev za plačilo sodne takse. Dolžnik lahko zaprt račun ponovno odpre oziroma odpre novega. Poleg tega iz e.RTR izhaja, da ima dolžnik odprta še dva računa (pri banki Y in banki Z). Tudi sicer pa okoliščina, da dolžnik nima odprtega računa, za plačilo sodne takse ni nepremagljiva ovira, saj lahko pravne osebe, če gre za plačila v manjših zneskih (kar pa 8,20 EUR vsekakor je), opravljajo posle (npr. prodajo zaloge) tudi gotovinsko, na enak način (torej z gotovino) pa je možno tudi plačilo sodne takse.

7. Na podlagi navedenega višje sodišče ugotavlja, da pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.