Jedro

ZFPPIPP ne vsebuje pravil o tem, kako naj sodišče postopa v primeru, če dolžnik vloži predlog za začetek stečajnega postopka v postopku, ki je že uveden na predlog drugega upravičenega predlagatelja.

Očitek sodišču prve stopnje, da je ravnalo nezakonito, ker ni postopalo v skladu z določbo 235. člena ZFPPIPP (postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka), ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ker postopek, ki ga je izbralo sodišče (postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka), ni v ničemer vplival na zakonitost in pravilnost sklepa. Ker se ta presoja glede na odločitev v izreku sklepa, ta pa bi bila enaka tudi v primeru, če bi sodišče odločilo o začetku stečajnega postopka na podlagi upnikovega predloga, očitana relativna bistvena kršitev določb stečajnega postopka ni podana.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje začelo stečajni postopek nad dolžnikom: D. d.o.o. (1. točka izreka), za upravitelja je imenovala D. T. (2. točka izreka), ki opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v družbi T. d.o.o. (3. točka izreka), iz proračuna sodišča v dobro denarnega računa stečajnega dolžnika pa je še odredilo plačilo predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka (4. točka izreka).

2. Zoper sklep se je pritožila le upnica, navedla je, da uveljavlja pritožbeni razlog nepravilne ugotovitve dejanskega stanja ter posledično zmotne uporabe materialnega prava ter sodišču predlagala, da ugodi pritožbi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Drži pritožbena trditev, da je pritožnica upnica, ki je predlagala začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Sklep o začetku stečajnega postopka pa je sodišče prve stopnje izdalo na podlagi predloga, ki ga je vložil dolžnik (prvi odstavek 234. člena ZFPPIPP). Ker je pritožnica tudi sama predlagala začetek stečajnega postopka, je stranka predhodnega stečajnega postopka (1. točka 55. člena ZFPPIPP). To pa pomeni, da ima upravičenje opravljati procesna dejanja v predhodnem postopku, vključno vložiti pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka.

5. Upnica ima tudi prav, ko trdi, da je vložila predlog za začetek stečajnega postopka 7. 12. 2015, torej prej od dolžnika, ki je vložil predlog 22. 12. 2015. Zmotno pa meni, da v takem primeru pridejo v poštev pravila litispendence, zaradi katerih naj bi sodišče dolžnikov predlog, ker je bil vložen pozneje kot upničin predlog, zavrglo. Bistvo litispendence v smislu določbe tretjega odstavka 189. člena ZPP je, da se, dokler teče pravda, ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istimi strankami. V obravnavanem primeru ne gre za primer več postopkov med istimi strankami, pač pa za vprašanje konkurence več predlogov različnih upravičenih predlagateljev. Zato očitek sodišču prve stopnje, da je kršilo pravila o litispendenci, ni utemeljen.

6. Stečajni postopek tako kot vsak drug postopek zaradi insolventnosti zajema predhodni in glavni postopek zaradi insolventnosti. Predhodni postopek se v skladu z drugim odstavkom 49. člena ZFPPIPP začne z vložitvijo predloga za začetek postopka (uvedba postopka), v njem pa sodišče odloča o pogojih za začetek stečajnega postopka (prvi do tretji odstavek 49. člena ZFPPIPP). Pravilno je stališče pritožnice, da je čas uvedbe stečajnega postopka pomemben zaradi računanja časa izpodbojnih pravnih dejanj dolžnika (primerjaj z 269. členom ZFPPIPP). Neutemeljen pa je njen očitek sodišču prve stopnje, da je z izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka na dolžnikov predlog ravnalo nezakonito, ker naj bi s takim postopanjem upnici odvzelo pravico, da se odloči o njenem predlogu v postopku, ki je bil uveden na njen predlog.

7. ZFPPIPP ne vsebuje pravil o tem, kako naj sodišče postopa v primeru, če dolžnik vloži predlog za začetek stečajnega postopka v postopku, ki je že uveden na predlog drugega upravičenega predlagatelja. Vsebuje pa natančna pravila o tem, kako postopati z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka (234. člen ZFPPIPP) in kako z upnikovim predlogom (235. člen ZFPPIPP). Ob hipotetični situaciji, če sta na isti dan vložena oba predloga, je prav gotovo v skladu z načelom hitrosti postopka (prvi odstavek 48. člena ZFPPIPP), da sodišče v treh delovnih dneh od prejema dolžnikovega predloga izda sklep o začetku stečajnega postopka (1. točka drugega v zvezi s prvim odstavkom 241. člena ZFPPIPP). Navedeno pravilo velja tudi v konkretnem primeru, ker je sodišče prejelo dolžnikov predlog še preden je bil dolžniku vročen poziv, da odgovori na upnikov predlog (umik poziva, zap. št. 2 v spisu St 5747/2015).

8. Predhodni stečajni postopek je namenjen ugotavljanju pogojev za začetek stečajnega postopka. Če je vloženih več različnih predlogov, je prav, da se o vseh predlogih vodi en sam spis. Sodišče prve stopnje bi moralo pred odločitvijo o začetku stečaja izdati sklep o združitvi obeh zadev v skupno obravnavanje in o vseh predlogih izdati skupno odločbo (300. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Izrek sklepa o začetku stečajnega postopka mora vsebovati odločitev sodišča o začetku postopka (2. točka prvega odstavka 242. člena ZFPPIPP). Zato ob ugoditvi enemu predlogu, o ostalih ni treba odločati v izreku sklepa. Če je utemeljen eden izmed predlogov, namreč ta že zadošča za izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka. V obrazložitvi sklepa o začetku stečajnega postopka pa bi moralo sodišče prve stopnje v takem kot je konkretni primer navesti, da je vloženih več predlogov in na podlagi katerega je sodišče začelo stečajni postopek. Če nastane v predhodnem postopku (v postopku odločanja o začetku stečajnega postopka) med upnikom in dolžnikom spor o tem, s katerim dnem je v primeru več predlogov za začetek stečajnega postopka uveden stečajni postopek, jima ZFPPIPP v zvezi s tem vprašanjem v stečajnem postopku ne daje nobenega pravovarstvenega zahtevka. Čas uvedbe postopka bo lahko stvar razlage tistega sodišča, ki se bo moralo do tega vprašanja opredeliti, če bo datum uvedbe postopka pomemben za odločitev. Pritožnica gradi svoje stališče o pomembnosti ugotovitve dneva uvedbe stečajnega postopka na hipotetičnem primeru. Ne glede na navedeno pa je pomembno, da z začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom upnici ni omejena njena pravica do uveljavitve svojega stališča o tem, da se je stečajni postopek uvedel z dnevom vložitve njenega predloga, ker bo v primeru, če bo postalo v pravdi zaradi izpodbijanja pravnih dejanj vprašanje, kdaj je uveden stečajni postopek, sporno, moralo to vprašanje rešiti sodišče, ki bo odločalo o zahtevku.

9. Izražen očitek sodišču prve stopnje, da je ravnalo nezakonito, ker ni postopalo v skladu z določbo 235. člena ZFPPIPP (postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka), ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ker postopek, ki ga je izbralo sodišče (postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka), ni v ničemer vplival na zakonitost in pravilnost sklepa. Ker se ta presoja glede na odločitev v izreku sklepa, ta pa bi bila enaka tudi v primeru, če bi sodišče odločilo o začetku stečajnega postopka na podlagi upnikovega predloga (primerjaj s prvim odstavkom 242. člena ZFPPIPP), očitana relativna bistvena kršitev določb stečajnega postopka ni podana.

10. Ker sodišče prve stopnje z izdajo izpodbijanega sklepa tudi ni storilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.