Jedro

Tožnik kot prosilec za dodelitev BPP, ki se mu v konkretnem primeru očita storitev kaznivega dejanja po prvem odstavku 160. člena KZ-1, po izrecni določbi prve alineje 8. člena ZBPP ni upravičen do dodelitve BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo prošnjo A.A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), v postopku pred Okrajnim sodiščem v Žalcu, št. I Kp ..., zavrnila kot neutemeljeno. Odločitev je utemeljila s podatkom, da je prosilec v konkretni kazenski zadevi osumljen storitve kaznivega dejanja žaljive obdolžitve (prvi odstavek 160. člena Kazenskega zakonika, v nadaljevanju KZ-1). Glede na navedeno zakonsko odločbo prve alineje 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in njeno razlago v upravno sodni praksi, se BPP v tej kazenski zadevi, v kateri prosilec nastopa kot obdolženec, ne more dodeliti že na podlagi zakona, zato je bilo treba njegovo prošnjo zavrniti.

2. Tožnik v tožbi odločitvi oporeka iz razloga nepravilne ugotovitve materialnega prava ter zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Citira posamezne določbe ZBPP, ki prosilcu za BPP omogočajo njeno pridobitev in pojasnjuje, da je finančne pogoje, zaradi katerih je upravičen do BPP, v celoti dokazal. Do BPP je upravičen tudi na podlagi 22. člena ZBPP v povezavi s 24. členom istega zakona. Pojasnjuje, da se bo v kazenskem postopku zagovarjal kot nedolžen in ker je prava nevešča oseba, se zaradi zavrnitve prošnje za dodelitev BPP čuti prizadetega. Z zavrnitvijo BPP mu je bilo kršeno ustavno načelo enake dostopnosti do sodnega varstva. Meni tudi, da se določba prve alieneje 8. člena ZBPP nanaša predvsem na tožeče stranke, oškodovance, za tožene stranke pa ta določba ne velja. Navaja podatke o strošku zastopanja s pomočjo odvetnika in meni, da zato, ker sam vseh teh stroškov ne bo zmogel, izpolnjuje pogoje za odobritev zaprošene BPP. Sodišču predlaga, da mu po izvedbi ponujenih dokazov odobri izredno BPP. Predlaga tudi oprostitev plačila sodnih taks.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Tožena stranka je svojo odločitev v konkretnem primeru oprla na določilo prve alineje 8. člena ZBPP, ki določa, da se BPP ne dodeli zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, razen če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve takih dejanj povzročena pravno priznana škoda.

6. V obravnavani zadevi ni sporno, da se tožniku v kazenski zadevi I Kpd ... očita storitev kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po prvem odstavku 160. člena KZ-1, v zvezi s tretjim odstavkom 160. člena in v zvezi s 168. členom KZ-1. Prav tako med strankama ni sporno, da v navedeni kazenski zadevi tožnik ne nastopa kot oškodovanec, temveč kot obdolženec.

7. Po določbi prvega odstavka 1. člena ZBPP je namen BPP po tem zakonu uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Po določbi prvega odstavka 2. člena ZBPP se BPP dodeli na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon. Izjeme je zakonodajalec določil v 8. členu ZBPP, od prve do pete alineje 8. člena ZBPP. V teh primerih se BPP ne dodeli. Tako je v prvi alineji 8. člena ZBPP kot izjema določeno, da se BPP ne dodeli za kazniva dejanja razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, kot pravilno ugotavlja že tožena stranka v izpodbijani odločbi.

8. Glede na navedeno je po presoji sodišča pravilna odločitev, da se v konkretnem primeru tožniku ne odobri zaprošena BPP. Odločitev je skladna z določilom prve alineje 8. člena ZBPP, po katerem se BPP lahko odobri zgolj oškodovancu kot zasebnemu tožilcu, vendar le izjemoma, v primeru, če oškodovanec kot zasebni tožilec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve kaznivega dejanja razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, povzročena pravno priznana škoda. Zato po povedanem tožnik kot prosilec za dodelitev BPP, ki se mu v konkretnem primeru očita storitev kaznivega dejanja po prvem odstavku 160. člena KZ-1, po izrecni določbi prve alineje 8. člena ZBPP ni upravičen do odobritve BPP. Tožnik namreč v kazenski zadevi, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Žalcu, št. I Kpd ..., ne nastopa kot oškodovanec, temveč kot obdolženec in zato že na podlagi samega zakona (ex lege) ni upravičen do BPP.

9. Sodišče iz navedenih razlogov kot neutemeljene zavrača vse ostale tožbene navedbe, ker gre za ugovore, ki jih sodišče zaradi izrecne določbe 8. člena ZBPP ne more upoštevati. Pravica do BPP namreč ni absolutna pravica, ampak se odobri le v primeru, če prosilec kumulativno izpolnjuje vse predpisane zakonske pogoje po določilih 11. do 13. in 24. člena ZBPP in če obenem ni podan katerikoli izmed taksativno naštetih izključitvenih razlogov, ki jih je zakonodajalec predpisal z določili prve do pete alineje 8. člena ZBPP.

10. Po ugotovitvi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 11. Sodišče tožniku pojasnjuje tudi, da o njegovem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni odločalo, ker je v zadevah BPP, za kar gre v obravnavani sporni zadevi, tožnik plačila sodnih taks oproščen že po samem zakonu.