Jedro

Po četrti alineji prvega odstavka 8. člena ZBPP je pravna pomoč izključena v primeru, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo. Tožnica v tožbi sama navaja, da je bila izvršba začeta na podlagi sodbe, torej na podlagi listine, ki je po ZIZ izvršilni naslov, pri čemer ugovora zoper sklep o izvršbi ni vložila.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju toženka) je z izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za sestavo in vložitev predloga za obnovo postopka v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Kočevju I 4/2017. 2. V obrazložitvi navaja, da je tožnica dne 22. 1. 2018 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, iz katere smiselno izhaja, da naproša za sestavo in vložitev predloga za obnovo postopka v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Kočevju I 4/2017 zaradi izterjave 34.074,63 EUR s pp. Iz njene prošnje izhaja, da želi vložiti predlog za obnovo na podlagi novega dejstva, s katerim se je seznanila dne 5. 1. 2018, tj. ugotovitve, da Ministrstvo za notranje zadeve nima lastnosti pravne osebe in zato ne more biti stranka v postopku in posledično po 16 a. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) tudi ne upnik v izvršilnem postopku. Toženka ugotavlja, da po drugem odstavku 10. člena ZIZ obnova postopka ni dovoljena, razen če zakon ne določa drugače. Iz te zakonske dikcije izhaja, da morebitne izjeme določa zgolj ZIZ, saj subsidiarna uporaba določb ZPP v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi ne pride v poštev. ZIZ dopušča obnovo le v dveh primerih, in sicer, če je izvršba dovoljena na podlagi verodostojne listine zoper dajatveni del sklepa in v primeru vložitve nasprotne izvršbe oziroma zoper pravnomočen sklep, s katerim je sodišče predlogu za nasprotno izvršbo ugodilo ali ga zavrnilo. Nadalje je toženka opravila poizvedbe na vpisniku Okrajnega sodišča v Kočevju in ugotovila, da je tožnica v navedenem izvršilnem postopku dolžnica, upnik pa je Republika Slovenija (Ministrstvo za notranje zadeve). Izvršilni postopek še ni pravnomočno končan, saj je tretji vložil tožbo na nedopustnost izvršbe. Glede na to toženka ugotavlja, da tožnica v zvezi z obravnavano zadevo nima verjetnega izgleda za uspeh in bi bila dodelitev BPP za sestavo in vložitev predloga za obnovo izvršilnega postopka v smislu 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) nerazumna. Zato pogoji za dodelitev brezplačne pomoči niso izpolnjeni.

3. Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je dne 5. 1. 2018 od Okrajnega sodišča prejela popravni sklep I 4/2017 z dne 15. 12. 2017, iz katerega izhaja, da se v vseh sklepih za nazaj popravi upnik tako, da se namesto Ministrstvo za notranje zadeve glasi Republika Slovenija (Ministrstvo za notranje zadeve). Razlogi sklepa so v celoti neresnični in nepravilni, sklep pa je bil izdan v popolnem nasprotju z zakonskimi določili. Sklep pomeni protipraven poizkus prikriti nezakonitost dotlej izdanih sklepov oziroma jih zakriti z očitno pisno pomoto. Opisuje ravnanja izvršilnega sodišča v postopku I 4/2017, ki so bila po njenem prepričanju nezakonita in so pripeljala do nezakonitega sklepa o izvršbi, zaradi katerega je bil tretji prisiljen v pravdo. Ministrstvo za notranje zadeve ne more biti pravdna stranka, saj nima lastnosti pravne osebe, in ne more biti legitimirano za vložitev predloga za izvršbo. Zato so vsi sklepi v zadevi I 4/2017 nični in bi jih moralo pristojno sodišče po uradni dolžnosti odpraviti ter samo ustaviti postopek. Vsi doslej izdani sklepi so v nasprotju s tretjim odstavkom 42. člena ZIZ, ki določa, da neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti sodišče s sklepom oziroma organ, ki ga je izdal. Izvršilno sodišče pa je v nasprotju z zakonskimi določili zamenjalo upnika in ga nadomestilo s popolnoma drugim organom, ki ima status pravne osebe. Tožnica zoper sklep o izvršbi sicer ni vložila ugovora, vendar bi moralo pristojno sodišče sklep o izvršbi odpraviti po uradni dolžnosti, ker je bil nezakonit in ničen. Zato ravnanje tožnice v zvezi z opustitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi ni krivdno, je pa vložila pritožbo zoper popravni sklep. To pomeni, da je izpolnila pogoje po petem odstavku 59. členu ZIZ za vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe, ki ga je v prošnji pomotoma navajala kot predlog za obnovo postopka. Glede na potek postopka pa iz zakona izhajajo tudi zakonski razlogi za ničnost vseh sklepov o izvršbi I 4/2017, kar bi lahko ugotovil tudi organ za BPP, ki bi moral upoštevati vsebinsko obrazložitev tožnice, iz katere je izhajalo tudi dejstvo, da tožnica ni odvetnica. To pomeni, da ne pozna vseh zakonitih pravnih sredstev. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter ugodi njeni vlogi za brezplačno pravno pomoč. Uveljavlja tudi povračilo stroškov predmetnega postopka.

4. Tožba ni neutemeljena.

5. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati.

6. Sodišče ugotavlja, da je toženka pravilno štela, da prošnja tožnice za dodelitev pravne pomoči ne izpolnjuje pogojev iz citiranega določila. Tožnica je namreč prosila za dodelitev BPP za vložitev predloga za obnovo zoper sklep o izvršbi, tega pravnega sredstva pa zoper sklep o izvršbi I 4/2017 po ZIZ ni dopustno vložiti. Sodišče tako v celoti sledi razlogom, zaradi katerih je toženka prošnjo tožnice za dodelitev BPP zavrnila. Zato jih skladno z določilom drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo, ampak se v nadaljevanju opredeljuje le do bistvenih tožbenih trditev.

7. Tožnica v tožbi dejansko uveljavlja tri razloge, zaradi katerih vlaga tožbo. Najprej uveljavlja, da je bil sklep o izvršbi izdan nezakonito oziroma je bil nezakonito voden tudi postopek pred izdajo sklepa. Opisuje razloge, zaradi katerih je po njenem mnenju nezakonit tudi popravni sklep. V zvezi s tem mora sodišče najprej opozoriti, da tretji odstavek 20. člen ZUS-1 določa, da stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta. Tožnica v postopku pred izdajo akta teh razlogov ni uveljavljala. Ker je prava neuka stranka, pa želi sodišče še pojasniti, da četudi bi tožnica uveljavljala, da je bil postopek pred izdajo sklepa o izvršbi voden nezakonito, da je nezakonit sklep o izvršbi in popravni sklep, ti razlogi v postopku dodelitve pravne pomoči za obnovo izvršilnega postopka ne bi bili pravno upoštevni, saj tožnica ni prosila za dodelitev BPP za pritožbo zoper sklep o izvršbi. Nasprotno, navaja, da se zoper sklep ni pritožila. Tožnica tudi ni prosila za dodelitev BPP zaradi pritožbe zoper popravni sklep; navaja, da je to pritožbo že vložila (sama). Zato je toženka ravnala pravilno, ko je presojala njen predlog za dodelitev BPP v zvezi s tistim pravnim sredstvom, za katerega je tožnica navajala, da ga želi vložiti. Toženka namreč odloča po pravilih Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Upravni postopek se začne pred pristojnim organom na zahtevo stranke (prvi odstavek 125. člena ZUP). Z odločbo pa pristojni organ odloči o (vseh) zahtevkih stranke (drugi odstavek 207. člena ZUP, prvi odstavek 213. člena ZUP). Prvostopenjski organ mora tako odločati o (takšni) zahtevi, kot jo uveljavlja stranka. V smislu 24. člena ZBPP torej to pomeni, da presoja izglede za uspeh tistega pravnega sredstva, za katerega stranka prosi za dodelitev pravne pomoči, in ne morda za katero drugo pravno sredstvo (za katerega stranka BPP ni zahtevala), saj bi sicer odločal mimo zahtevka in s tem v nasprotju z zakonom.

8. Vse navedeno velja tudi za tožbeno trditev, da so izdani sklepi v nasprotju z 42. členom ZIZ in da so izpolnjeni pogoji po petem odstavku 59. člena ZIZ za vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe. V drugem odstavku 42. člena ZIZ je določeno, da neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti iz prejšnjega odstavka razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče oziroma organ, ki ga je izdal. Stranka lahko razveljavitev potrdila predlaga v tridesetih dneh, odkar se je seznanila z izdano sodno odločbo (tretji odstavek 42. člena ZIZ). Kar se tiče petega odstavka 59. člena ZIZ sodišče ugotavlja, da člen tega odstavka nima. V prvem odstavku pa določa, da če je sodišče o ugovoru odločalo na podlagi dejstev, ki so bila med strankama sporna, in se ta dejstva nanašajo na samo terjatev, lahko dolžnik v tridesetih dneh od pravnomočnosti sklepa o ugovoru začne pravdo ali drug postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Tudi v tem delu gre za tožbene novote, ki jih sodišče po že citiranem tretjem odstavku 20. člena ZUS-1 ne sme upoštevati. Prav tako gre za povsem drug zahtevek, tj. za povsem druga pravna sredstva, kot je obnova postopka. Tožnica v prošnji ni zahtevala dodelitve BPP za sestavo teh pravnih sredstev, zato toženka o tem zahtevku ni mogla, niti smela odločati in presojati, ali obstajajo pogoji po 24. členu ZBPP za dodelitev tega sredstva. Glede na to sodišče tudi ne more presojati pravilnosti odločitve, ki sploh ni predmet izpodbijane odločbe.

9. Tega ne spremeni nadaljnja tožbena trditev, češ da je šlo za pomoto in da je tožnica prava neuka stranka, ki ne pozna vseh zakonitih pravnih sredstev, in bi morala zato toženka glede na vsebinsko obrazložitev ugotavljati, za katera pravna sredstva naj bi dejansko šlo in ali bi bili izpolnjeni pogoji v zvezi z verjetnim izgledom za uspeh oziroma razumnostjo zadeve za dodelitev BPP za ta, druga pravna sredstva. Četudi je tožnica prava neuka stranka, ji toženka po določilih ZUP ne nudi pravne pomoči pri iskanju pravnih sredstev, s pomočjo katerih bi uveljavljala redna ali celo izredna pravna sredstva zoper sodne odločbe. Toženka odloča le o dodelitvi BPP za tisto obliko pravne pomoči, za katero zaprosi stranka. Pri tem sodišče, četudi to ni predmet tega spora, vendar ravno zato, ker je tožnica prava neuka stranka, še pojasnjuje, da je po četrti alineji prvega odstavka 8. člena ZBPP pravna pomoč nasploh izključena v primeru, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo. Tožnica v tožbi sama navaja, da je bila izvršba začeta na podlagi sodbe, torej na podlagi listine, ki je po ZIZ izvršilni naslov, pri čemer ugovora zoper sklep o izvršbi ni vložila.

10. Glede na navedeno je izpodbijana odločba zakonita in pravilna. Zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.