Jedro

Po 4. točki prvega odstavka 5. člena ZST-1 taksna obveznost za postopek o individualnih delovnih sporih pred sodiščem prve stopnje nastane takrat, ko je sodna odločba vročena stranki, in ne po pravnomočnosti odločitve o zavezancu za plačilo sodne takse, za kar se neutemeljeno zavzema pritožba. Ker sodna taksa za postopek na prvi stopnji do nastanka taksne obveznosti (do vročitve sodbe in sklepa I Pd 934/2019 z dne 3. 6. 2022) še ni bila plačana, je sodišče toženi stranki pravilno že 17. 6. 2022 izdalo plačilni nalog z vsemi potrebnimi podatki za izvedbo plačila nastale taksne obveznosti (prvi odstavek 34. člena ZST-1).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke z dne 27. 6. 2022 zoper plačilni nalog z dne 17. 6. 2022 za plačilo sodne takse za postopek na prvi stopnji.

2. Zoper sklep se pritožuje tožena stranka in predlaga njegovo razveljavitev s stroškovno posledico. Navaja, da je zoper sodbo in sklep z dne 3. 6. 2022 vložila pritožbo, od odločitve o tej pritožbi pa je odvisno, ali je sploh zavezanec za plačilo sodne takse za postopek na prvi stopnji in v kakšnem deležu. Ker pritožbeno sodišče o tej pritožbi še ni odločilo, odločitev o zavezancu za plačilo sodne takse za postopek na prvi stopnji še ni pravnomočna. Sodišče bi zato z izdajo plačilnega naloga z dne 17. 6. 2022 moralo počakati do odločitve pritožbenega sodišča o pritožbi zoper odločitev o glavni stvari. Pravno nevzdržno je, da se vprašanje sodne takse hkrati rešuje v postopku pred sodiščem prve stopnje in v pritožbenem postopku pred pritožbenim sodiščem. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, ter da je pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Sodišče prve stopnje je s sodbo in sklepom I Pd 934/2019 z dne 3. 6. 2022 v pretežnem delu ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo dodatkov za delovno dobo, nočno delo, delo na praznike in v nedeljo ter za povračilo stroškov prehrane, v V. točki izreka te odločbe pa je na podlagi drugega odstavka 3. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1; Ur. l. RS, št. 37/08 in nasl.) odločilo, da je tožena stranka zavezanec za plačilo sodne takse za postopek na prvi stopnji do deleža 92,13 %. Na tej podlagi je toženi stranki 17. 6. 2022 izdalo plačilni nalog v višini 692,08 EUR, njen ugovor zoper ta plačilni nalog pa je zavrnilo z izpodbijanim sklepom.

6. Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno vztraja, da je bil plačilni nalog z dne 17. 6. 2022 izdan preuranjeno. Kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, po 4. točki prvega odstavka 5. člena ZST-1 taksna obveznost za postopek o individualnih delovnih sporih pred sodiščem prve stopnje nastane takrat, ko je sodna odločba vročena stranki, in ne po pravnomočnosti odločitve o zavezancu za plačilo sodne takse, za kar se neutemeljeno zavzema pritožba. Ker sodna taksa za postopek na prvi stopnji do nastanka taksne obveznosti (do vročitve sodbe in sklepa I Pd 934/2019 z dne 3. 6. 2022) še ni bila plačana, je sodišče toženi stranki pravilno že 17. 6. 2022 izdalo plačilni nalog z vsemi potrebnimi podatki za izvedbo plačila nastale taksne obveznosti (prvi odstavek 34. člena ZST-1). Na drugačno presojo ne vpliva pritožbeno opozarjanje tožene stranke, da bo v primeru njenega uspeha s pritožbo zoper sodbo in sklep I Pd 934/2019 tudi odločitev o zavezancu za plačilo sodne takse za postopek na prvi stopnji drugačna. To ob jasni določbi 4. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1 glede trenutka nastanka taksne obveznosti ne daje podlage za zaključek, da bi moralo sodišče z izdajo plačilnega naloga za plačilo sodne takse za postopek na prvi stopnji počakati do pravnomočnosti sodbe in sklepa z dne 3. 6. 2022, tožena stranka pa bo v primeru morebitnega (delnega) uspeha s pritožbo in spremembe odločitve o glavni stvari v njeno korist upravičena do povračila ustreznega dela iz tega naslova plačane sodne takse.

7. Glede na vse navedeno je ugovor tožene stranke zoper plačilni nalog z dne 17. 6. 2022 utemeljeno zavrnjen. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

8. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, upoštevaje prvi odstavek 154. člena ZPP sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.