Jedro

Zapuščinsko sodišče je vezano na uradni status nepremičnin; za ugotovitev oz. podelitev statusa zaščitene kmetije sâmo ni pristojno, ampak je to stvar ustreznega upravnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče je z izpodbijanim sklepom o dedovanju opredelilo obseg zapuščine (1. točka izreka). Sklenilo je, da zaščiteno kmetijo na podlagi zakona deduje in prevzame zapustnikov sin M. Š. (2. točka izreka), ki na podlagi oporoke deduje tudi sredstva na bančnih računih zapustnika, sorazmerni del pokojnine za mesec februar 2018 in delež v K. (v stečaju) (3. točka izreka). Nadalje je sodišče sklenilo še, da idealni delež 3/5 parcele 996/257 k. o. ... na podlagi oporoke deduje zapustnikov sin F. Š. (4. točka izreka).

2. Sklep o dedovanju s skupno pritožbo v celoti izpodbijata dediča F. Š. in M. Š. zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in posledično zmotne uporabe materialnega prava ter predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. Navajata, da je sodišče neustrezno ugotovilo obseg zaščitene kmetije. Trdita, da stanovanjska hiša, katere zgornje nadstropje je oče z oporoko zapustil sinu F. Š., sodišče pa jo je na podlagi zakona dodelilo M. Š., ne sodi v zaščiteno kmetijo. Gre namreč za dodatno stanovanjsko hišo, ki ne sestavlja gospodarske celote in ne rabi za redno kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost (3. čl. ZDKG), ampak jo je mogoče brez škode ločiti od zaščitene kmetije. Zato bi jo moral podedovati F. Š. v skladu z veljavno oporoko zapustnika. Ostale nepremičnine, ki so del zaščitene kmetije in jih je sodišče s sklepom o dedovanju dodelilo M. Š., je zapustnik z oporoko namenil F. Š., kar bi sodišče moralo upoštevati. V skladu z 22. čl. Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG) je namreč oporočitelju dovoljeno nakloniti volilo, katerega predmet je del zaščitene kmetije, če se s tem znatno ne prizadene gospodarske sposobnosti zaščitene kmetije. Zakon resda govori o volilih, toda ker ni pravnih razlik med dednim deležem in volilom z vidika lastninske pravice, ostale razlike, ki med institutoma obstajajo, pa glede na skladno voljo obeh oporočnih dedičev niso pomembne, pokojni s svojim razpolaganjem ni kršil določil ZDKG.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Noben od uveljavljanih pritožbenih razlogov ni podan, prav tako pa sodišče prve stopnje ne pri vodenju postopka ne pri uporabi materialnega prava ni zagrešilo napak, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Dediča F. in M. Š. neutemeljeno oporekata odločitvi sodišča, ki je zaščiteno kmetijo v celoti dodelilo M. Š., čeprav je zapustnik z oporoko nekatere nepremičnine, ki spadajo v zaščiteno kmetijo, zapustil F. Š. To so nepremičnine parcela št. 48/3 (stanovanje v prvem nadstropju nove stanovanjske hiše), parcelo št. 996/256, obe k. o. ... ter parceli št. 69/2 in št. 70/22, obe k. o. ... Sodišče je pravilno ugotovilo, da sporne nepremičnine spadajo v zaščiteno kmetijo, saj je pri njih na podlagi odločbe Upravne enote ... z dne 21. 10. 2016 v zemljiški knjigi vpisana zaznamba zaščitene kmetije z začetkom učinkovanja na dan 18. 11. 2016. Pritožnika sicer oporekata obsegu zaščitene kmetije, kar pa ni stvar zapuščinskega postopka. Zapuščinsko sodišče je namreč vezano na uradni status nepremičnin; za ugotovitev oz. podelitev statusa zaščitene kmetije sâmo ni pristojno, ampak je to stvar ustreznega upravnega postopka (1. odst. 4. čl. ZDKG). Le če bosta dediča v upravnem postopku dosegla, da se spornim nepremičninam (v delu) odvzame status zaščitene kmetije, bosta lahko medsebojna razmerja sporazumno svobodno urejala (tako, kot navajata v skupni pritožbi).

6. Za dedovanje zaščitene kmetije se uporablja ZDKG, ki v skladu s 67. čl. Ustave Republike Slovenije zagotavlja socialno, gospodarsko in ekološko funkcijo lastnine. V ta namen ZDKG omejuje svobodno voljo zapustnika (svobodo testiranja) s tem ko določa, da oporočitelj zaščiteno kmetijo lahko le izjemoma zapusti več dedičem (in še to le, če jo nameni zakoncema ali enemu staršu in otroku ali posvojencu oziroma njegovemu potomcu), sicer pa jo sme zapustiti le enemu dediču (2. odst. 21. čl. ZDKG). Če oporočitelj razpolaga v nasprotju s tem, pride do dedovanja na podlagi zakona (3. odst. 21. čl. ZDKG). Sodišče je tako pravilno ugotovilo, da je zapustnikovo razpolaganje z zaščiteno kmetijo v korist obeh sinov, torej bratov, v nasprotju z določili ZDKG in je uvedlo dedovanje zaščitene kmetije (s tem pa tudi spornih nepremičnin) po zakonu. V skladu 1. alinejo 1. odst. 7. čl. ZDKG zaščiteno kmetijo v lasti samo enega lastnika v primeru, da je več sodedičev istega dednega reda, deduje tisti zakoniti dedič po splošnih predpisih o dedovanju, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče in ga za to sporazumno izberejo vsi dediči. Dediči so v zapuščinskem postopku sporazumno izbrali M. Š., zato ga je sodišče določilo za dediča celotne zaščitene kmetije. Pri tem zaradi že omenjenih določil ZDKG zaščitene kmetije ni moglo delno dodeliti drugim dedičem.

7. Pritožnika se neutemeljeno sklicujeta na 22. čl. ZDKG. Slednji določa izjemo od pravila, da mora ena fizična oseba dedovati zaščiteno kmetijo v celoti, s tem ko dovoljuje, da oporočitelj nakloni volilo, katerega predmet je del zaščitene kmetije, če s tem znatno ne prizadene gospodarske sposobnosti zaščitene kmetije. Iz zapustnikove notarske oporoke z dne 20. 4. 2010 jasno izhaja, da je oporočitelj sina F. Š. določil za dediča in ne za volilojemnika, zato 22. čl. ZDKG v tem primeru ne pride v poštev. Med volilom in dednim deležem zapuščine je bistvena razlika, čeprav ima oboje za posledico pridobitev lastninske pravice. A pri volilu je bistveno, da gre zgolj za posamično stvar iz zapuščine (85. čl. Zakona o dedovanju - ZD), dedič pa prevzame alikvotni del celotne zapuščine (132. čl. ZD). Poleg tega je v 2. odst. 21. čl. ZDKG izrecno določeno, da se zaščitena kmetija ne sme deliti po fizičnih delih, četudi jo izjemoma deduje več oseb. Zato je sodišče pravilno po 3. odst. 21. čl. ZDKG in na podlagi določb ZD dodelilo dediču M. Š. celotno zaščiteno kmetijo.

8. Pritožbeni očitki se zato izkažejo za neutemeljene. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP) pritožbeno sodišče v izpodbijanem sklepu ni našlo nobenih napak, ga je potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (2. tč. 365. čl. ZPP).