Jedro

Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje toženo stranko pozvati na dopolnitev vloge in samo dodatno razčistiti dejstva v zvezi z blokado računa in višino dolgov, ki bremenijo toženo stranko. Trditveno in dokazno breme za izkaz pogojev za taksno oprostitev je na strani predlagatelja oprostitve plačila sodne takse. Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno samo pridobivati podatkov, ki bi utemeljevali taksno oprostitev, te bi morala tožena stranka sama navesti, kljub temu, da je v izjavi o premoženjskem stanju tožena stranka podala soglasje za vpogled v uradne evidence za toženo stranko. Pravila, ki veljajo za dopolnitev nepopolnih vlog, ne pridejo v poštev, saj ne gre za nerazumljivo vlogo ali vlogo, ki ni sposobna za obravnavanje (prvi odstavek 108. člena ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog tožene stranke za oprostitev, obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse za pritožbeni postopek zavrnilo. Presodilo je, da tožena stranka ni pojasnila zakaj premoženja, ki ga ima, ne more unovčiti za pridobitev sredstev za plačilo sodne takse. Le pavšalne navedbe, da ni obetov, da bi lahko plačala zahtevano sodno takso brez ustreznih dokazov pa za ugoditev predlogu za taksno oprostitev ne zadostujejo.

2. Proti sklepu je pravočasno pritožbo vložila tožena stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in pritožbenemu sodišču predlagala, naj izpodbijani sklep razveljavi oziroma spremeni tako, da ugodi predlogu za oprostitev plačila sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu s tretjim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) sodišče ugodi predlogu za delno oprostitev taksne obveznosti oziroma za odlog ali obročno plačilo sodne takse, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: plačilo takse mora biti procesna predpostavka, pravna oseba nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.

5. Pri ugotavljanju premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke v postopku odločanja o obveznosti plačila sodne takse se upoštevajo podatki o premoženju stranke, ki obsegajo podatke o stvareh o njeni lasti, njenih terjatvah in drugih premoženjskih pravicah ter stanje na transakcijskem računu stranke in prilivih v zadnjih treh mesecih (prvi odstavek 12. b člena ZST-1).

6. V postopku odločanja glede plačila sodnih taks po ZST-1 se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo posamezne postopke, torej v obravnavanem primeru določbe ZPP (1. člen ZST-1). Smiselna uporaba določil 212. člena ZPP po katerem mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoje zahtevke, pomeni, da mora stranka predlagati taksno oprostitev, podati ustrezno trditveno in dokazno podlago za svoj predlog. Navesti mora vsa pravno odločilna dejstva, iz katerih izhaja, da sodne takse glede na premoženjsko finančno in likvidnostno stanje ne more plačati oziroma, da sredstev za plačilo sodne takse ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.

7. Tožena stranka je v predlogu za taksno oprostitev zatrjevala, da se nahaja v težkem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju, da nima denarnih sredstev in jih tudi ne more zagotoviti, saj ima blokiran transakcijski račun. Navedla je še, da ima do družbe S. d. d. iz H. terjatev v višini 146.766,40 EUR, v zvezi s katero teče sodni postopek in iz navedenega spora ne bo denarnih prilivov, vsaj še 12 mesecev. Navedla je še, da ima družba sporne in nesporne dolgove do nekaterih upnikov, ki bodo lahko poplačani le v manjšem delu ter ni nobenih obetov, da bi lahko družba plačala zahtevane sodne takse. Iz poslovanja do leta 2018 je imela pretežno izgubo, ki se je okrepila tudi v letu 2019. Drugega premoženja družba nima. Prilivi družbe komaj zadoščajo za nujne tekoče stroške. Predlogu je priložila izjavo o premoženjskem stanju, izkaz uspeha na dan 30. 9. 2019 in bilanco stanja na dan 31. 12. 2018. 8. Na podlagi navedenih trditev in predloženih dokazov je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ima toženka blokiran edini transakcijski račun, pri čemer ni pojasnila, do katere višine je račun blokiran, ter da je v preteklih treh mesecih pred vložitvijo predloga za oprostitev plačila sodne takse na račun prejela prilive, pri tem pa ni pojasnila, kakšni so bili ti prilivi in kakšni so nujni tekoči stroški. Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da iz bilance stanja na dan 31. 12. 2018 izhaja, da ima toženka dolgoročna sredstva v višini 108.100,60 EUR od tega 10.790,60 EUR opredmetenih osnovnih sredstev in kratkoročna sredstva v višini 179.973,99 EUR, od tega 169.921,00 EUR kratkoročnih poslovnih terjatev. Razen tega je toženka poslovala z dobičkom v višini 1.399,70 EUR. Na podlagi vsega navedenega je presodilo, da tožena stranka ima premoženje, za katerega ni izkazala, da ga ne more unovčiti. V zvezi s terjatvijo do družbe S. je tožena stranka priložila le zapisnik o obravnavi z dne 29. 5. 2019, ki ne potrjuje navedb glede višine terjatve, saj vrednost spora iz zapisnika ni razvidna.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da glede na dejstvo, da toženka posluje z dobičkom in ima določeno premoženje, za katero ni pojasnila, zakaj ga vsaj delno ne more vnovčiti za plačilo sodne takse, ni zmogla trditvenega in dokaznega bremena za ugoditev predlogu za taksno oprostitev. Tožena stranka ni izkazala, da sredstev ne more zagotoviti, na primer terjatev izterjati oziroma ne more zagotoviti v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. V predlogu za taksno oprostitev tožena stranka ni pojasnila, kaj predstavljajo njena sredstva in tudi ne, zakaj jih ne more izterjati ter nameniti za poplačilo sodne takse. Le pavšalno je navajala, da bi bila s plačilom sodne takse ogrožena njena dejavnost. To pa ne zadošča za ugoditev predlogu za taksno oprostitev. Dejstvo, da ima tožena stranka blokiran transakcijski račun, ne zadostuje za ugoditev predlogu za oprostitev plačila sodne takse.

10. Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje toženo stranko pozvati na dopolnitev vloge in samo dodatno razčistiti dejstva v zvezi z blokado računa in višino dolgov, ki bremenijo toženo stranko. Trditveno in dokazno breme za izkaz pogojev za taksno oprostitev je na strani predlagatelja oprostitve plačila sodne takse. Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno samo pridobivati podatkov, ki bi utemeljevali taksno oprostitev, te bi morala tožena stranka sama navesti, kljub temu, da je v izjavi o premoženjskem stanju tožena stranka podala soglasje za vpogled v uradne evidence za toženo stranko. Pravila, ki veljajo za dopolnitev nepopolnih vlog, ne pridejo v poštev, saj ne gre za nerazumljivo vlogo ali vlogo, ki ni sposobna za obravnavanje (prvi odstavek 108. člena ZPP).

11. Pritožbene trditve v zvezi z višino blokiranih sredstev ter časom blokade ter neprimernim tolmačenjem bilančnih podatkov so pritožbene novote. Tožena stranka ni z ničemer pojasnila zakaj teh trditev ni mogla podati pred sodiščem prve stopnje, zato pritožbeno sodišče teh trditev pri odločitvi o taksnih oprostitvah ne sme upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP). Neutemeljeno je tudi pritožbeno sklicevanje na načelo fakturirane realizacije. Tožeča stranka bi morala te trditve podati pravočasno v postopku pred sodiščem prve stopnje. Neutemeljen je tudi očitek, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo izjav tožene stranke kot točnih, resničnih in popolnih. Pravilno je presodilo, da so bile izjave tožene stranke preskope, da bi utemeljevale taksno oprostitev. Sodišče ni dolžno samo preverjati ali raziskovati premoženjskega finančnega ali likvidnostnega stanja predlagatelja.

12. Ker tožena stranka v predlogu za taksno oprostitev ni navedla pravno odločilnih dejstev in zanje ni predlagala dokazov, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da tožena stranka ni izkazala, da sredstev za plačilo dolgovane sodne takse ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti (smiselna uporaba določila 212. člena ZPP).

13. Glede na navedeno pritožbeni razlogi niso utemeljeni, ker pa pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu sklepa tudi ni zaznalo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

14. O pritožbi je odločila sodnica posameznica (prvi odstavek 366. a člena ZPP).