Jedro

Bistveno je, da inkriminirani prispevek ne očita ničesar tožnici, temveč kvečjemu E. D. (in morda njenemu možu), zato je podan razlog za zavrnitev zahtevka iz drugega odstavka 35. člena ZMed (ni prizadeta pravica ali interes tožnika).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti 268,79 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za objavo popravka v oddajah X. TV A. in Y. TV B. (I. točka izreka) ter naložilo tožnici povrnitev pravdnih stroškov toženki (II. točka izreka). Popravek se je nanašal na prispevek novinarja C. C. z dne 21. 12. 2021 z naslovom »Le konflikt interesov?«

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku.1 Med drugim navaja, da ne gre za pavšalni popravek, saj tožnica v popravku podaja konkretno navedbo, v čem so objavljene informacije netočne. Negirala je navedbe novinarja o tem, da naj bi bila zemljišča, ki jih ima v zakupu in lasti družina D. in na katere se je vozilo zemljino s kmetijskih zemljišč za F., vključena v predvideno območje melioracije, in zakaj posledično ni mogoče govoriti o konfliktu interesov. Novinar je trdil, da naj bi bili oljčniki družine D. v območju predvidene melioracije zaraščenih zemljišč, kar ni res. Navedbe glede točne lege parcel in točnega obsega predvidenega posega so za sam popravek nepotrebne, v popravku je le bežno prikazan seznam parcel, ki pa jih novinar konkretno ne navaja. Sporni prispevek, čeprav se poleg tožnice nanaša tudi na družino D., tožnico samo prikazuje v negativni luči, in sicer že v samem naslovu prispevka »Le konflikt interesov?« Zmoten je zaključek sodišča, da tožnica ni izkazala interesa za objavo, ker se prispevek nanaša na parcele družine D., popravek se nanaša le na očitke, uperjene zoper tožnico. Pri ugotavljanju, da toženka ni odgovorna urednica oddaje X. TV A., je sodišče odločalo mimo trditvene podlage, saj toženka tem trditvam tožnice ni nasprotovala.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo in dopolnitvi odgovora predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravna podlaga tožničinega zahtevka je v 40. členu Ustave RS, ki zagotavlja pravico do popravka objavljenega obvestila, s katerim sta prizadeta pravica ali interes posameznika, organizacije ali organa. Na podlagi te ustavne pravice Zakon o medijih2 ureja pravico do popravka v 26. in nadaljnjih členih. Prvi odstavek 26. člena ZMed določa, da ima vsakdo pravico od odgovornega urednika zahtevati, da brezplačno objavi njegov popravek objavljenega obvestila, s katerim sta bila prizadeta njegova pravica ali interes. V sporih glede objave popravka sodišče zavrne tožbeni zahtevek, če ugotovi, da ni prizadeta pravica ali interes tožnika, ali če je podana kakšna druga okoliščina, zaradi katere popravka po zakonu ni treba objaviti (drugi odstavek 35. člena ZMed). Predmet pravde (tožbe) zaradi objave popravka je torej le presoja, ali bi odgovorni urednik glede na določbe ZMed moral objaviti poslani popravek ali ne. Na obstoj (negativnih) predpostavk za objavo popravka (odklonitvenih razlogov) sodišče pazi po uradni dolžnosti v okviru pravilne uporabe materialnega prava.3

6. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da iz zahtevanega popravka pravzaprav ni razvidno, za kaj v zadevi sploh gre. Ni pojasnjeno, kaj pomeni kratica »OPN« in tožnica tudi ni predložila prepisa ali posnetka prispevka. Šele z ogledom prispevka je moč ugotoviti, da je bil v občini G. sprejet načrt melioracij, v zvezi s katerim bodo z določenih parcel kmetijsko zemljo na občinske stroške prepeljali na drugo lokacijo. Torej bodo lastniki teh parcel imeli materialno korist, ker bo občina na svoje stroške zemljo lastnikov prepeljala na drugo lokacijo.

7. V uvodu prispevka,4 ki nosi naslov »Sporna selitev kmetijske zemlje,« je govora o »novih podrobnostih, ki obremenjujejo pripravljalce dokumentacije z ... fakultete« in da je »do parcel prišel življenjski partner vodje, ki je izdelala strokovne podlage.« V nadaljevanju se omenja občina, ki da »kljub temu, da bo plačala […] občanom še vedno ne ve povedati […] koliko bo to stalo.« Nadalje prispevek navaja, da je nek oljčnik ravno v času priprave strokovnih podlag, ki jih je pripravila E. D., z zakupno pogodbo pridobil njen mož D. D. E. D. nato govori o oljčnikih, s katerimi razpolaga družina, omenja parcele na H., nakar novinar govori o parcelah v J. pri K., ki naj bi mesec dni po sklenitvi zakupne pogodbe »pristale znotraj predvidene melioracije.« Nato zopet odgovarja E. D., prispevek se nadaljuje z izjavama dveh občanov iz civilne iniciative, pri čemer prvi govori o »njej«, osebi ženskega spola, ki je »bila zraven« pri določanju parcel; evidentno je, da ima v mislih E. D. in ne morda občino (ki je tudi ženskega slovničnega spola). Sklene se s krajšo izjavo E. D. in povzetkom novinarja, da »tako D. kakor predstavniki občine zanikajo kakršen koli konflikt interesov.«

8. Glede na vsebino prispevka pritožbeno sodišče ugotavlja, da v prispevku ni trditev, ki bi dajali podlago za sklepanje, da naj bi se to, da so se oljčniki v lasti ali zakupu družine D. »znašli« v območju melioracij, zgodilo zaradi nepravilnosti pri delovanju tožnice ali povezav med E. D. in tožnico. Nič ni rečeno o tem, da bi občina za pripravo strokovnega elaborata izbrala prav E. D. (in da bi bilo v zvezi s tem karkoli spornega ali da bi obstajal kak konflikt interesov), temveč je bila priprava spornega elaborata (očitno) zaupana strokovni instituciji – fakulteti, kjer je E. D. predavateljica. Ne novinar ne kdo drug ne govori o kakršni koli povezavi med tožnico in družino D., temveč si povprečen gledalec ustvari vtis, da naj bi se parcele »znašle« v območju melioracij zaradi ravnanja E. D., ki je pripravljala elaborat; torej bi šlo kvečjemu za konflikt interesov pri E. D., ki je (domnevno) pripravila strokovne podlage tako, da so se v območju melioracij »znašle« tudi parcele, ki so v lasti ali zakupu njene družine.

9. Bistvo prispevka ni v tem, kje določene parcele ležijo in koliko so oddaljene od območja melioracij, temveč, kaj se je dogajalo pri pripravi elaborata melioracij; v zvezi s tem pa na tožnico ne leti noben prepoznaven očitek. Edini s tožnico povezan očitek je, da ne ve povedati občanom, koliko bo selitev zemljine stala, vendar na ta očitek zahtevani popravek sploh ne odgovarja. Ne tožba ne pritožba ne uspeta pojasniti, kako naj bi navedba o tem, ali neka parcela leži v območju melioracij ali ne, prizadevala interese tožnice. V prispevku se ne očita tožnici, da bi ona pripravila načrt melioracij (temveč ga je fakulteta, kjer je zaposlena E. D.), niti, da bi tožnica le mesec dni pred sprejetjem tega dokumenta sklepala zakupne pogodbe (temveč jih je D. D.). Katere izjave v prispevku naj bi bile »očitki, uperjeni zoper tožnico,« slednja ni pojasnila ne tekom postopka na prvi stopnji ne v pritožbi; kot je že povedano zgoraj, si lahko povprečen gledalec na podlagi prispevka ustvari (le) vtis o nepravilnostih pri ravnanju E. D. 10. Res je, kar navaja pritožba, da je bistveno sporočilo prispevka, da so zemljišča družine D. na območju, predvidenem za melioracijo. Vendar to dejstvo samo po sebi, niti v povezavi z vsem ostalim, povedanim v prispevku, še v ničemer ne posega v pravice ali interese tožnice. Tako pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da se popravek nanaša predvsem na parcele družine D., ki ni stranka tega postopka, in da z navedbami o parcelah družine D. ne more biti prizadet interes tožnice oziroma takšne povezanosti v postopku niti ni zatrjevala (zaključek 8. in 9. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). Bistveno je, kar je bilo pojasnjeno v prejšnjih odstavkih, da inkriminirani prispevek ne očita ničesar tožnici, temveč kvečjemu E. D. (in morda njenemu možu), zato je podan razlog za zavrnitev zahtevka iz drugega odstavka 35. člena ZMed (ni prizadeta pravica ali interes tožnika).

11. Glede na navedeno niti ni bistveno, ali bi morala tožnica bolj določno navesti parcelo, ki je 2,4 km oddaljena od območja melioracij. Prav tako ni bistveno, ali je sodišče prve stopnje utemeljeno po uradni dolžnosti ugotavljalo (ne)obstoj pasivne legitimacije toženke glede dela zahtevka, ki se nanaša na TV A. Te razloge za zavrnitev zahtevka je sodišče prve stopnje navedlo le kot dodatne razloge (ex abundanti cautela), ki glede na obstoj odklonitvenega razloga iz drugega odstavka 35. člena ZMed niti niso odločilni.

12. Ker glede na pojasnjeno niso podani niti izrecno uveljavljani niti uradoma upoštevni (drugi odstavek 350. člena ZPP) pritožbeni razlogi, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo ter sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

13. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Tožnica, ki je s pritožbo propadla, mora toženki povrniti stroške odgovora na pritožbo (ne pa tudi dopolnitve odgovora, saj ta vloga ni bila potrebna), ki obsegajo nagrado za sestavo odgovora (360 odvetniških točk po tar. št. 21/1 Odvetniške tarife5 oziroma 216 EUR), povečano za 2 % materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena OT in 22 % DDV, skupaj 268,79 EUR. Stroške mora povrniti v roku 15 dni (313. člen ZPP), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (378. člen Obligacijskega zakonika).

1 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP. 2 Uradni list RS, št. 110/2006 – UPB in nadaljnji, v nadaljevanju ZMed. 3 Primerjaj sodbo VSRS II Ips 110/2013 z dne 13.6.2013. 4 Dostopno na: < https://...> dostop 14. 4. 2022. 5 Uradni list RS, št. 24/2015, v nadaljevanju OT.