Jedro

Vrednost spornega predmeta, ki je na revizijski stopnji še sporna ni jasno in izrecno določena, za revizijsko sodišče pa je nedoločljiva, zato je sodišče revizijo zavrglo.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku za nepremoženjsko škodo v višini 50.045,06 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 7. 2005 dalje, višji tožbeni zahtevek za povrnitev nepremoženjske škode pa je zavrnilo. Toženi stranki je naložilo v plačilo še: 40,00 EUR za uničena oblačila in obutev, 942,42 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za tujo pomoč in nego, 1.414,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za izgubo na dohodku ter plačilo mesečne rente zaradi izgube na zaslužku v višini 58,42 EUR od 1. 3. 2006 dalje. V celoti je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo mesečne rente za tujo pomoč ter deloma višje tožbene zahtevke po posameznih postavkah. Ugotovilo je, da je tožnik k nastanku škode prispeval v višini 60%.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke deloma ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje. Ugotovilo je, da je tožnikov soprispevek k nastanku škode 70% ter je v skladu s tem znižalo postavke vseh prisojenih odškodnin, hkrati pa je znižalo višino prisojene odškodnine za telesne bolečine ter strah (oboje za 5.000,00 EUR). Pritožbo tožeče stranke ter pritožbo tožene stranke v preostalem delu pa je zavrnilo.

3. Zoper pravnomočno sodbo je tožnik vložil revizijo. Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in izpodbijani sodbi spremeni tako, da toženi stranki v plačilo naloži še dodatno odškodnino za nematerialno škodo v višini 28.022,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter mesečno rento za tujo pomoč v znesku 62,55 EUR za čas od 1. 1. 2005 dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v preostalem delu glede materialne škode pa predlaga, da sodbi razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Izpodbijani sodbi očita zmotno uporabo materialnega prava ter kršitev določb pravdnega postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Z izpodbijano sodbo je napačno ugotovljen in določen soprispevek tožnika, saj bi sodišči morali ugotoviti, da je zavarovanec tožene stranke odgovoren v višini vsaj 50%. Temu ustrezno je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo tudi pri odločanju o višini odškodnine. Glede višine odmerjene odškodnine za nepremoženjsko škodo revident ne oporeka višini odškodnine, kot jo je ugotovilo sodišče prve stopnje ob upoštevanju polnega temelja. Oporeka znižanju odškodninskih postavk za telesne bolečine in strah s strani sodišča druge stopnje ter zvišanju soodgovornosti tožnika. Izpodbijana sodba je v tem delu neobrazložena ter onemogoča preizkus. Odškodnina za tujo pomoč je bila tožniku priznana le do 1. 1. 2005, ko je nastopil delo, za kasnejše obdobje pa je bila zavrnjena, enako tudi rentni zahtevek iz tega naslova. Sodišči sta pravilno ugotovili, da je bilo aktivno zdravljenje tožnika zaključeno 1. 1. 2005, vendar potreba po tuji pomoči s tem ni prenehala, pač pa se je zmanjšala na zahtevnejša opravila. Izvedenec je potrebo po tuji pomoči tudi v bodoče objektiviziral v trajanju ene ure dnevno, zato je zahtevek glede na 50 % soprispevek v višini ½ ure dnevno utemeljen (tako npr. odločbi II Ips 167/2004, II Ips 474/2002). Odškodnina za tujo pomoč za čas do 1. 1. 2005 je bila za čas od 29. 5. 2003 do 1. 11. 2003 prisojena v povprečnem trajanju 2 uri dnevno, ker naj bi tožnik podal takšen zahtevek, vendar pa je takšen zaključek protispisen. Oporeka tudi višini odškodnine zaradi izgube na dohodku ter mesečne rente zaradi izgube na dohodku, saj je bila upoštevana višina nadomestila za telesno okvaro. Invalidnine ni moč upoštevati, če ni določena oziroma je oškodovanec ne prejema, vsekakor pa je ni mogoče upoštevati pri odločanju o izgubi na zaslužku, saj je s tem kršena določba tretjega odstavka 168. člena OZ. Glede ostalih postavk materialne škode oporeka le zmotno uporabo materialnega prava glede temelja odškodninske odgovornosti v smislu upoštevanja napačne višine soprispevka.

4. Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni dovoljena.

6. V premoženjskopravnih sporih je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe presega 40.000,00 EUR (drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Vrednost revizijsko izpodbijanega dela mora revident v reviziji jasno in nedvoumno označiti, saj je, če vrednost izpodbijanega dela ne izhaja niti iz vsebine revizije, revizija nepopolna in jo sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavrže. 7. Tožnik je kot revizijsko sporno vrednost označil 35.000 EUR, odločitev o renti za tujo pomoč ter odločitev o renti zaradi izgube na dohodku. Vrednost spornega predmeta je odvisna od spornega dela, ki je za pravdno stranko lahko največ takšen, kakršen je v konkretni zadevi njen neuspeh. Revident v celoti izpodbija zavrnjen zahtevek iz naslova rente za tujo pomoč, za katero v reviziji navaja vrednost 62,55 EUR, vendar pa je odločilna vrednost spornega predmeta, ki je bila navedena v tožbi(1), zato upoštevaje 40. člen ZPP znaša vrednost spornega predmeta v tem delu 1.878,00 EUR. V delu, v katerem izpodbija odločitev, ki se nanaša na rento za izgubo na dohodku, vrednosti spornega predmeta revident ne opredeli določno. Vsebinsko oporeka upoštevanje oziroma vštevanje invalidnine v izračun, vendar višine invalidnine ne navede, zaradi česar vrednost spornega predmeta, ki je na revizijski stopnji v tem delu še sporna, (s strani revidenta) ni jasno in izrecno določena, za revizijsko sodišče pa je nedoločljiva.

8. Ker revident ni jasno, nedvoumno ter diferencirano opredelil vrednosti izpodbijanega dela sodbe in ker iz vsebine revizije ni jasno, ali vrednost izpodbijanega dela dosega revizijski prag, za revizijsko sodišče določljiva vrednost izpodbijanega dela odločbe pa ne presega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP, pogoj za vsebinsko obravnavanje revizije ni izpolnjen. Revizijsko sodišče je revizijo tožnika zato na podlagi 377. člena ZPP kot nedovoljeno zavrglo.

Op. št. (1): Enako II Ips 208/2001.