Jedro

Mesto dostave blaga, označeno na fakturah, ni bistvena okoliščina, ki bi bila podlaga za zahtevek za spremembo podatkov v carinski deklaraciji v smislu 270 a. in 271. člena carinskega zakona.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožeča stranka je dne 12.3.1993 vložila v imenu uvoznika prošnjo za storniranje uvozne carinske deklaracije z dne 22.2.1993, ker jo je uvoznik naknadno obvestil, da bi se deklaracija morala glasiti na dva uporabnika. Zato prosijo, da se prvotna deklaracija nadomesti z dvema novima deklaracijama, ki bi se glasili na dva uporabnika ter da bi se naknadno opravilo carinjenje, ločeno za oba uporabnika.

Carinarnica je navedeni zahtevek z odločbo z dne 26.3.1993 zavrnila. V obrazložitvi je navedla, da je ... dne 22.3.1993 redno uvozno ocarinil pri Carinski izpostavi šest vrst blaga v skupni vrednosti 3.309.490 SIT za uporabnika, po pogodbi. Iz izjave in iz ostalih listin, ki so bile priložene uvozni carinski deklaraciji v času uvoznega carinjenja izhaja, da je izjavo dal uporabnik in da ni nikjer navedeno, da je kdo drug uporabnik.

V pritožbi zoper odločbo Carinarnice je tožeča stranka navedla, da je pomotoma vnesla v deklaracijo kot edinega uporabnika ..., da jo je uvoznik na to napako kasneje opozoril in zato je vložila zahtevek za spremembo, da bi lahko naknadno vložila dve ločeni deklaraciji za dva koristnika. Kot je razvidno iz carinskih faktur se kot uporabnik pojavlja še ..., kar pa Carinarnica verjetno ni opazila in je zahtevek neutemeljeno zavrnila.

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke. V njej navaja, da so bile carinski deklaraciji z dne 22.2.1993 priložene listine popolnoma usklajene s podatki carinske deklaracije in zato ni podlage za spremembo podatkov po 270.a členu niti po 271. členu carinskega zakona. Obe priloženi fakturi z dne 17.2.1993 sta naslovljeni na uvoznika ..., le kot mesto dopreme blaga je označen naslov ..., za katerega pa pritožnik želi, da bi se pojavil kot uporabnik predmetnega blaga. Tudi na ostalih fakturah je naslov dopreme blaga različen pa sedaj tožeča stranka ne uveljavlja spremembe uporabnika. Iz tega dejstva tožena stranka zaključuje, da je ta podatek irelevanten. Po izjavi z dne 1.2.1993 izhaja, da je vse blago uvozno ocarinjeno po citirani uvozni carinski deklaraciji uvozil ... zaradi nadaljnje prodaje. Tožena stranka zaključuje, da zgolj kraj dopreme blaga naveden v fakturi, ne zadošča za ugotovitev neskladja listin z uvozno carinsko deklaracijo.

V tožbi zoper izpodbijano odločbo tožeča stranka navaja, da tako Carinarnica kot Republiška carinska uprava nista upoštevali faktur, iz katerih je razvidno, da je uporabnik ... in ne ... Zato predlaga naj se izpodbijana odločba odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri svoji odločitvi, ker meni, da je pravilna in zakonita. Pri tem poudarja, da oba računa, ki ju ponovno izpostavlja tožeča stranka, ne moreta dati drugačnega zaključka, kot je v napadeni odločbi. Podatek o naslovu dopreme blaga ne kaže tudi na dejanskega uporabnika blaga. Tako zlasti še, ker so vsi ostali dokumenti usklajeni glede na podatke v predmetni uvozni carinski deklaraciji kot so izjava za prometni davek, specifikacije, izpolnjene pri tedenskem carinjenju. Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po 270.a členu carinskega zakona (Ur. l. SFRJ, št. 10/76, 36/79, 52/79, 12/82, 61/82, 7/84, 25/85, 38/86, 28/88, 40/89, 70/89 in 21/90) carinarnica na zahtevo deklaranta, vloženo v enem letu po vložitvi deklaracije, z odločbo spremeni podatke, če pri primerjanju podatkov iz deklaracije in podatkov iz deklaraciji priloženih listin, ugotovi, da podatki iz deklaracije ne ustrezajo podatkom iz priloženih listin oziroma dejanskemu stanju blaga. Enako velja za primere iz 271. člena carinskega zakona.

Po oceni sodišča je tožena stranka ravnala prav, ko je zavrnila zahtevek za spremembo podatkov v carinski deklaraciji z dne 22.2.1993, ker za tako spremembo ni imela zakonske podlage. V konkretnem primeru je prevoznik uvažal iz Hrvaške blago za uvoznika ... V carinski deklaraciji priloženi listini, to je izjavi z dne 1.2.1993 je uvoznik carinarnici potrdil, da uvaža motorna mazalna olja in maziva v količini 122.130 kg v vrednosti 3.309.490 SIT po sklenjeni pogodbi o uvozu z dne 1.2.1993 podjetja ... Vse carinski deklaraciji priložene fakture se glasijo na uporabnika ..., vključno s fakturama z dne 17.2.1993. Kot je pravilno ugotovila tožena stranka, se ti dve fakturi razlikujeta le po tem, da imata označeno za mesto dopreme blaga naslov ..., medtem ko je naslov dostave v drugih primerih drug. Sodišče soglaša s stališčem tožene stranke, da mesto dopreme blaga ne kaže uporabnika blaga. To je razvidno iz ostalih, tej deklaraciji priloženih faktur, ko je mesto dopreme tudi drugo, vendar se vse glasijo na uporabnika ... Tako je že tožena stranka ugotovila, da je naslov dopreme blaga po priloženih fakturah različen kot n. pr. ..., vendar se v ostalih primerih ne uveljavlja zahtevek za spremembo deklaracije. Po presoji sodišča je bistven podatek izjava z dne 1.2.1993, iz katere izhaja, da ... uvaža blago po sklenjeni pogodbi o uvozu z dne 1.2.1993, ki ga bo uporabil izključno za opravljanje svoje osnove dejavnosti za nadaljnjo prodajo. Torej se tudi vse priložene fakture nanašajo na ta sklenjeni posel, iz katerega izhaja, da je uporabnik in s tem carinski zavezanec ... Mesto dopreme, označeno v fakturah, pa tudi po mnenju sodišča ni bistvena okoliščina, ki bi bila podlaga za spremembo podatkov v carinski deklaraciji v smislu 270.a oziroma 271. člena carinskega zakona.

Na podlagi obrazloženega sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba zakonita, zato je tožbo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih kot neutemeljeno zavrnilo. Določbe carinskega zakona in zakona o upravnih sporih je sodišče smiselno uporabilo kot predpise Republike Slovenije, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).