Jedro

Tožeča stranka ni bila vključena v postopek izdaje gradbenega dovoljenja zato, ker se njene nepremičnine ne nahajajo v vplivnem območju gradnje. Tožeča stranka pa svoje vloge ni dopolnila z ekspertnim mnenjem, iz katerega bi bilo razvidno, da je vplivno območje objekta prikazano napačno.

Izrek

1.Tožba se zavrne.

2.Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov tega postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je upravni organ prve stopnje zavrgel predlog tožeče stranke za obnovo postopka, končanega z gradbenim dovoljenjem št. 351-396/2008-6-11 z dne 16.5.2008, s katerim je bila investitorju A.A. iz B. dovoljena legalizacija stopnic (dozidava) in nadzidava garaže (nadstrešek) na zemljišču parc. št. 471 k.o. B.. V obrazložitvi izpodbijane odločbe upravni organ prve stopnje navaja, da je ugotovil, da je predlog tožeče stranke za obnovo postopka pravočasen. Štel je, da je tožeča stranka podala predlog za obnovo postopka iz obnovitvenega razloga 9. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS, št. 24/06 – u.p.b., 126/07 in 65/08 – ZUP), ki je podan, če je predlagatelj oseba, ki je imela pravico udeleževati se upravnega postopka. V postopku izdaje obravnavanega gradbenega dovoljenja so bile stranke v postopku določene v skladu z 62. členom Zakona o graditvi objektov (Ur. list RS, št. 102/04 u.p.b.) na podlagi vplivnega območja objekta, prikazanega z mejo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Na podlagi 3. odstavka 70. člena ZGO-1, ki je veljal v času izdaje gradbenega dovoljenja je bilo potrebno predlogu za obnovo postopka iz razloga, ker pritožniku ni bila dana možnost udeležbe v postopku kot stranskemu udeležencu, priložiti najpozneje v 15-ih dneh po vloženi vlogi pristojnemu upravnemu organu za gradbene zadeve ekspertno mnenje, iz katerega izhaja, da je vplivno območje objekta v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikazano napačno. Upravni organ prve stopnje je zato tožečo stranko dne 29.7.2008 pozval, da v roku 15 dni od prejema dopisa predloži zahtevano ekspertno mnenje, dani rok pa je, na podlagi prošnje tožeče stranke za podaljšanje roka, podaljšal še do 10.9.2008. Ker tožeča stranka v danem roku svoje vloge ni dopolnila z ekspertnim mnenjem, iz katerega bi bilo razvidno, da je vplivno območje v projektu prikazano napačno, je predlog tožeče stranke zaradi neizkazane verjetnosti obstoja okoliščine, na katero tožeča stranka opira svoj predlog v skladu s 267. členom ZUP zavrgla.

Ministrstvo za okolje in prostor RS je s svojo odločbo št. 35108-382/2008/2 tm z dne 3.2.2009 pritožbo tožeče stranke zoper odločbo upravnega organa prve stopnje, zavrnilo kot neutemeljeno.

Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločbo upravnega organa prve stopnje iz razloga bistvene kršitve določb upravnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in napačne ugotovitve dejanskega stanja. V tožbi navaja, da je predlog za obnovo postopka podala zaradi kršitve pravil postopka, saj je upravni organ prve stopnje gradbeno dovoljenje, katerega obnova se predlaga, izdal v skrajšanem postopku, kar pa je v nasprotju z 4. točko 1. odstavka 61. člena ZGO-1, saj iz projektne dokumentacije, kot tudi obrazložitve gradbenega mnenja izhaja, da so zunanje stopnice, katerih legalizacija se dovoljuje s predmetnim gradbenim dovoljenjem, od parcele v lasti tožeče stranke na SV strani oddaljene minimalno 0,60 m, kar pa je bistveno manj od razdalje predpisane v 4. točki 1. odstavka 61. člena ZGO-1. Z nezakonitim ravnanjem je upravni organ prve stopnje onemogočil tožeči stranki sodelovanje pri izdaji gradbenega dovoljenja, kar pa smiselno predstavlja obnovitveni razlog po 9. točki 260. člena ZUP. Nesporno je, da je tožeča stranka za gradnjo izvedela v prvem tednu meseca julija 2008 to je več kot mesec dni po dnevu izdaje in dnevu pravnomočnosti gradbenega dovoljenja. S tem je bila tožeči stranki onemogočena vložitev pritožbe zoper gradbeno dovoljenje, saj je zanjo že potekel rok ki ga določa 2. odstavek 229. člena ZUP. Iz predloga za obnovo postopka ter predloga za podaljšanje roka za dostavo izvedeniškega mnenja je nedoumno razvidno, da se tožeča stranka nikoli ni sklicevala na obstoj vplivnega območja, pač pa zgolj na zmotno presojo dejanskega stanja in posledično zmotno uporabo materialnega prava (4. točke 1. odstavka 61. ZGO-1). Prvostopni organ tako ni imel nikakršne pravne podlage za izdajo zahteve po predložitvi ekspertnega mnenja. Prvostopni organ je s tem, ko je tožeči stranki brez kakršnekoli pravne podlage naložil predložitev ekspertnega mnenja, zmotno uporabil materialno pravo, v posledici česar je izpodbijana odločba upravnega organa prve stopnje nezakonita. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in ji povrne stroške postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

K točki 1 izreka: Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita in ima oporo v citiranim materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe podala pravilne razloge za svojo odločitev, ki jih je v svoji obrazložitvi dopolnila glede obnovitvenega razloga kršitve pravil upravnega postopka tožena stranka. Sodišče zato v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe in odločbe upravnega organa druge stopnje in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (2. odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: Po oceni sodišča je zmotno stališče tožeče stranke, ki meni, da je zatrjevani tožbeni razlog kršitve pravil postopka in s tem v zvezi zatrjevane kršitve materialnega zakona v posledici katerih naj bi prišlo do nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja podan z okoliščinami, na katere se sklicuje. Kot sta pravilno ugotovila že upravni organ prve stopnje in tožena stranka, tožeči stranki ne gre položaj stranke v postopku izdaje citirane odločbe in torej tožeča stranka predloga ni vložila kot upravičena oseba saj ni izpolnjen eden od zakonitih pogojev za dovolitev obnove postopka (1. odstavek 267. člen ZUP), v posledici česar je upravni organ prve stopnje utemeljeno zavrgel predlog tožeče stranke za obnovo postopka na podlagi 2. odstavka 267. člena ZUP. Kakor izhaja iz izpodbijane odločbe in upravnega spisa, tožeča stranka ni bila vključena v postopek izdaje gradbenega dovoljenja zato, ker se njene nepremičnine, upoštevaje vplivno območje objekta prikazanega z mejo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, ne nahajajo v vplivnem območju gradnje. Upravni organ je zato pravilno tožečo stranko pozval, da v roku 15 dni od prejema dopisa v skladu z določbo 3. odstavka 70. člena ZGO-1 predloži ekspertno mnenje, iz katerega bo razvidno, da je vplivno območje objekta prikazano napačno ter jo opozoril na posledice. Glede na to, da tožeča stranka kljub podaljšanemu roku za predložitev ekspertnega mnenja svoje vloge ni dopolnila je upravni organ prve stopnje ob predhodnem preizkusu na podlagi 1. odstavka 267. člena ZUP vlogo pravilno zavrgel v skladu z 2. odstavkom istega člena, saj pogoji iz prejšnjega odstavka niso bili izpolnjeni. Neutemeljen pa je tudi tožbeni ugovor tožeče stranke, da bi obnova postopka morala biti dopuščena zaradi kršitve 4. točke 1. odstavka 61. člena ZGO-1, ki določa, v katerih primerih lahko na zahtevo investitorja pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda gradbeno dovoljenje v skrajšanem ugotovitvenem postopku. Navedena določba ZGO-1 določa le postopek vodenja postopka izdaje gradbenega dovoljenja (skrajšani ugotovitveni postopek). To, da naj bi upravni organ prve stopnje pri izdaji izpodbijanega gradbenega dovoljenja kršil pravila postopka, kar tožeča stranka navaja v tožbi, pa ne predstavlja obnovitvenega razloga iz 260. člena ZUP.

Ker je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita je tožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo po 1. odstavku 63. člena ZUS-1. K točki 2 izreka: Izrek o stroških postopka temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1 po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.