Jedro

Pritožnica zmotno meni, da gre za odločitev sodišča, da glavne stvari sploh ne bo obravnavalo, ker za to niso izpolnjeni procesni pogoji. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da je sodišče presojalo vsebino predloga in ugotovilo, da je stavba že etažirana, zaradi česar predlagateljica ne more doseči vpisa lastninske pravice pri posebnem delu stavbe v postopku po ZVEtL. Odločitev sodišča v izpodbijanem sklepu je zato odločitev o glavni stvari.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagateljice zoper plačilni nalog z dne 14. 2. 2017 in odločilo, da začne rok za plačilo sodne takse, določen v plačilnem nalogu z dne 14. 2. 2017, teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa.

2. Predlagateljica sklep izpodbija zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da se pritožbi ugodi, sklep razveljavi in pravilno odmeri sodna taksa po Zakonu o sodnih taksah (ZST-1), podrejeno pa, da se sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da sodišče navkljub ugovoru vztraja, da se pritožba zoper sklep o zavrženju predloga za vzpostavitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe na podlagi določil ZVEtL taksira po tarifni št. 91221 taksne tarife ZST-1. Zmotno je stališče sodišča, da se s procesnim sklepom o zavrženju tudi odloča o glavni stvari, saj temu procesni sklep o zavrženju ni namenjen. Sodišče namreč o glavni stvari odloči le, če odloči o glavnem zahtevku. Ko pa, nasprotno, sprejme sklep o zavrženju predloga, gre za odločitev, da sodišče glavne stvari sploh ne bo obravnavalo, saj za to niso izpolnjeni procesni pogoji. Posledično taka odločitev ne more pomeniti odločitve o glavni stvari. Navedeno potrjuje tudi sodna praksa. Tako je na primer v VSL sklepu I Cpg 843/2014 izrecno izpostavljeno, da odločanje o glavni stvari pomeni odločitev o zahtevku, ne pa procesno odločanje. Enako VSL sklep III Cp 1022/2015, kjer je izrecno navedeno, da sklep o zavrženju ni meritorna odločitev. Ob pravilni uporabi materialnega prava je zato potrebno pri taksiranju vložene pritožbe zoper sklep o zavrženju takse odmeriti po tar. št. 91241, torej v višini 30,00 EUR. Navedeno je logično tudi v povezavi z določilom taksne tarife 3008, ki določa, da se v postopku o pritožbi zoper sklep, s katerim se tožba zavrže, odmeri taksa v višini 8,00 EUR. Če je torej taksa za pritožbo zoper sklep o zavrženju tožbe v pravdnem postopku določena praktično v najnižji možni višini, ni videti nobenega razumnega razloga, da ne bi bila taksa tudi v nepravdnem postopku v takšnih primerih najnižja. Takšna najnižja taksa v nepravdnem postopku je taksa, ki se odmeri po taksni tarifi 9141 v višini 14,00 EUR, zato pritožnica vztraja, da je takso potrebno odmeriti v tej višini, oziroma kvečjemu na podlagi taksne tarife 91241 v višini 30,00 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. S plačilnim nalogom z dne 14. 2. 2017 je sodišče prve stopnje predlagateljico pozvalo k plačilu sodne takse za pritožbo, vloženo 10. 2. 2017 zoper sklep N 2/2017 z dne 20. 1. 2017 o zavrženju predloga za vpis lastninske pravice pri nepremičnini k. o. ... K. stavba ..., del stavbe ... v korist predlagateljice. Na podlagi 34. člena ZST-1 jo je pozvalo, da v 15 dneh od vročitve naloga plača neplačano sodno takso za pritožbo po tarifni številki 91221 ZST-1 v znesku 99,00 EUR. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče ugovor predlagateljice zoper plačilni nalog zavrnilo.

5. Pritožnica zmotno meni, da gre za odločitev sodišča, da glavne stvari sploh ne bo obravnavalo, ker za to niso izpolnjeni procesni pogoji. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da je sodišče presojalo vsebino predloga in ugotovilo, da je stavba že etažirana, zaradi česar predlagateljica ne more doseči vpisa lastninske pravice pri posebnem delu stavbe v postopku po ZVEtL. Odločitev sodišča v izpodbijanem sklepu je zato odločitev o glavni stvari.(1) V pritožbi izpostavljena odločitev v zadevi VSL I Cpg 843/2014 ni primerljiva, ker je v tej zadevi prišlo do ustavitve postopka zaradi domnevnega umika tožbe, kar je brez dvoma procesni sklep. Iz obrazložitve druge izpostavljene zadeve VSL III Cp 1022/2015 pa ni razvidno, zakaj je sodišče tožbo zavrglo, zato primerjava ni možna. Pritožbena navedba, da tudi sodna praksa potrjuje, da izdani sklep o zavrženju predloga predstavlja procesni in ne meritorni sklep, zato ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je glede na obrazloženo pravilno zaključilo, da je bila za vloženo pritožbo sodna taksa odmerjena pravilno, v skladu s taksno tarifo po tar. št. 91221 (postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari; postopek na splošno), in zato ugovor zoper plačilni nalog pravilno zavrnilo kot neutemeljen.

6. Ker ni podan uveljavljal pritožbeni razlog, prav tako pa niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP) je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena v zvezi s 353. členom in prvim odstavkom 366. člena ZPP).

Op. št. (1): Primerjaj s sklepom VSL I Cp 2475/2012.