Jedro

Pritožbeno sodišče je razveljavilo izpodbijano sodbo zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, ker izpodbijana sodba ni vsebovala razlogov o odločilnih dejstvih.

Izrek

Pritožbi pomočnice okrožnega državnega tožilca se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje drugemu sodniku.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v ... je z izpodbijano sodbo oprostilo obd. R. G. obtožbe, da naj bi storil kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po čl. 325/I KZ.

Zoper sodbo je vložila pritožbo pomočnica okrožnega državnega tožilca M.R., zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlagala spremembo izpodbijane sodbe ter izrek obsodilne sodbe.

Višja državna tožilka svetnica NN je v pisnemenm mnenju predlagala ugoditev pritožbi.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je pri preizkusu izpodbijane sodbe v okviru pritožbenih razlogov ocenilo, da je sodišče prve stopnje preuranjeno izreklo oprostilno sodbo. Pritožbene navedbe, da je obdolženec v kritičnem trenutku odreagiral prepočasi in da bi lahko že zgolj s prilagoditvijo hitrosti nastali situaciji s postopnim zaviranjem preprečil prometno nesrečo, so utemeljene. Obdolženec se je zagovarjal, da je zagledal pešca, preden je začel prečkati cesto in ob taki situaciji bi pač moral vozilo upočasniti in istočasno pričakovati, da bo moral morda tudi popolnoma ustaviti, on pa je, kot je povedal sam, začel zavirati šele, ko je pešca zagledal, da stoji na sredini cestišča, nato pa naj bi pešec nenadoma nadaljeval s prečkanjem ceste, zaradi česar je tako močno zavrl, da je prišlo do okvare regulatorja zavor in v posledici do blokiranja zadnjih koles njegovega avtomobila, kot je ugotovil izvedenec cestnoprometne stroke. Oškodovanec pa je izpovedal, da je cestišče prečkal brez ustavljanja, sodišče prve stopnje pa njegove izpovedi sploh ni ocenilo, ravno tako tudi ni ocenilo izvedenskega mnenja, ki je upoštevalo obe varianti, torej obdolženčev zagovor in oškodovančevo izpoved. Izpodbijana sodba zato o tem nima razlogov, sodišče prve stopnje pa je s tem storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. tč. I. odst. 371. čl. ZKP. Sodišče prve stopnje je v zvezi z ugotovljeno stopnjo alkohola v obdolženčevi krvi v razlogih sodbe zgolj navedlo, da naj ne bi bilo vzročne zveze med stopnjo alkoholiziranosti in prometno nesrečo, pri tem pa ni zavzelo nobenega stališča do mnenja izvedenke dr. M.Z.K., zato izpodbijana sodba tudi o tem odločilnem dejstvu nima razlogov.

Zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb kazenskega postopka je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijano sodbo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v katerem bo odločal drug sodnik posameznik. Sodišče prve stopnje bo v novem postopku moralo ponovno izvesti vse dokaze, jih skrbno oceniti in za svojo odločitev navesti prepričljive razloge. Posebej bo moralo oceniti izvedensko mnenje dr.

Karlovškove, da je ugotovljena koncentracija alkohola v krvi obdolženca vplivala na njegove sposobnosti za varno vožnjo, natančno bo moralo oceniti zagovor obdolženca in izpoved oškodovanca ter določno povedati, komu verjame, nato pa bo moralo še enkrat oceniti tudi izvedensko mnenje sodnega izvedenca cestno-prometne stroke. Pri vsem tem sodišče prve stopnje tudi ne bo smelo prezreti, da se je prometna nezgoda zgodila sredi dopoldneva na ulici, kjer je bil gost promet. Šele po izvedenem dokaznem postopku in oceni vsakega dokaza ter vseh skupaj bo lahko ponovno odločalo o kazenski odgovornosti obdolženca.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in razveljavilo izpodbijano sodbo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugega sodnika.