Jedro

Ker sporazum po 251 c ZIP ni bil razveljavljen, so stranke in sodišče nanj vezani, saj ima sklenjen sporazum v delu, v katerem sta bila ugotovljena obstoj in višina zavarovane terjatve, moč izvršilnega naslova.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišče prve stopnje spremeni tako, da se v celoti zavrne tožbeni zahtevek, ki glasi: Ugotovi se, da je posojilna in hipotekarna pogodba z dne 08.03.1995, sklenjena med A. F., kot posojilodajalcem in zastavnim upnikom in L. V. kot posojilojemalko ter F. V. st. kot zastavnim dolžnikom in porokom, zaradi posojilojemalki zneska 20.000 DEM, nična.

V posledici ničnosti pogodbe se razveljavi sporazum sklenjen pri Okrajnem sodišču v Celju dne 22.03.1995 pod opr. št. I I 240/95, po katerem upnik A. F., daje dolžniku V. L., kredit v znesku 20.000 DEM v tolarski protivrednosti po prodajnem tečaju A. d.d. L., P. e. M., pod pogoji, kot so navedeni v pogodbi sklenjeni dne 08.03.1995, za navedeni kredit jamči V. F. st. z nepremičnino vpisano v vl. št. ... k.o. C., katere lastnik je do 1/2. Razveljavi se sklep Okrajnega sodišča v Celju z dne 22.03.1995, pod opr. št. I I 240/95, na podlagi katerega je sodišče sklenilo, da se za kredit, ki je dan V. L., vknjiži pri nepremičnini vl. št. ... k.o. C. last V. F. st. do ? zastavna pravica v korist F. A. za kredit v znesku 20.000 DEM v tolarski protivrednosti po prodajnem tečaju A. d.d. L., P. e. M., pod pogoji, ki so navedeni v pogodbi sklenjeni dne 08.03.1995. Tožena stranka F. A. je tožeči stranki V. F. st. dolžan izstaviti zemljiškoknjižno listino na podlagi katere bo Okrajno sodišče v Celju, zemljiška knjiga, pri nepremičnini vl. št. ... k.o. C., last V. F. do 1/2, mogoča vknjižba izbrisa zastavne pravice v korist F. A. za kredit v znesku 20.000 DEM v tolarski protivrednosti po prodajnem tečaju A. d.d. L., P. e. M., pod pogoji, ki so navedeni v pogodbi sklenjeni dne 08.03.1995 v roku 15. dni, pod izvršbo, sicer bo ta sodba nadomestila to listino.

Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti pravdne stroške v znesku 386.288,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15-dnevnega roka po prejemu te sodbe dalje in pod izvršbo.” Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki v roku 15 dni 820,60 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku navedenega roka dalje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku na ugotovitev, da je posojilna in hipotekarna pogodba z dne 8.3.1995 nična in da se v posledici ničnosti razveljavi sporazum sklenjen pri Okrajnim sodiščem v Celju z dne 22.3.1995 opr. št. I I 240/95 in sklep istega sodišča, istega datuma in opr. št. s katerim je sodišče sklenilo, da se za kredit, ki je dan L. V. vknjiži pri nepremičnini vl. št. ... k.o. C. last tožnika zastavna pravica v korist toženca za kredit v znesku 20.000,00 DEM v tolarski protivrednosti. Prav tako je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku izstaviti zemljiškoknjižno listino na podlagi katere bo Okrajno sodišče v Celju pri nepremičnini vl. št. ... k.o. C. lahko vknjižilo izbris zastavne pravice za kredit v znesku 20.000,00 DEM v tolarski protivrednosti, sicer bo ta sodba nadomestila to listino. Prav tako je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške v znesku 386.288,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka. Zatrjevala je vse tri pritožbene razloge po Zakonu o pravdnem postopku ( v nadaljevanju ZPP). Sodišče bi moralo glede ugovora vrednosti spornega predmeta od katerega je bila odvisna pristojnost in pravica do revizije v smislu 45. člena ZPP tega ugotavljati glede na predmet zahtevka in glede na uveljavljanje štirih zahtevkov, kar pomeni po seštevku vrednosti v smislu 41. člena ZPP. Tako seveda ni moglo šteti, da je pristojno, glede na določitev spornega predmeta v višini 1.000.000,00 SIT, ko pa se je posojilo nanašalo na znesek 20.000,00 DEM s pogodbeno dogovorjenimi obrestmi v isti višini pa je bil sklenjen tudi sporazum o zavarovanju denarne terjatve in vknjižba zastavne pravice v zemljiško knjigo. Ob tem so povsem izostali argumenti sodišča o tem, zakaj bi naj sodišče v skladu s stališčem proste presoje kot realno prevzelo vrednost, ki jo je navedla tožeča stranka v tožbi. Tožencu ni znano, kako je sodišče ob obstoju aktivne legitimacije v tem sporu s strani poroka in zastavnega dolžnika razveljavilo celotno posojilno in hipotekarno pogodbo, ki je bila vendar sklenjena s posojilojemalko L. V. in ki je bila tudi v celoti realizirana z izročitvijo zneska 20.000,00 DEM katero ne posojilojemalka ne porok nista vrnila. S tem je toženec prikrajšan za celoten pogodbeni naslov iz katerega lahko zahteva vračilo denarne terjatve. Glede na uveden izvršilni postopek bi tožnik lahko v tem uveljavljal nedopustnost izvršbe s katerim se ne ocenjuje učinek pravnomočnosti sodne odločbe, ki veže tako stranke kot tudi sodišče v smislu 115. člena ZIZ v zvezi z 320. členom ZPP, temveč preprečuje izvršbo zaradi ugotovitve morebitne nedopustnosti izvršbe vsled močnejšega pravnega naslova oz. v učinek njegove pravnomočnosti. Pravni interes za vložitev tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe pa bi bil seveda možen šele po pravnomočnosti sklepa s katerim bi bil ugovor dolžnika oziroma tretjega zvrnjen, kar predstavlja pravni interes za vložitev ugotovitvenega zahtevka kot to določa člen 181 ZPP. Sodišče je napačno uporabilo prehodne določbe 498. člena ZPP, ki v 2. odst. določajo, da se v primeru, če sta bila pred uveljavitvijo zakona na 1. stopnji izdana sodba v tem konkretnem postopku s katerim se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, da se postopek nadaljuje po dosedanjih predpisih. V nobenem primeru pa to ne more veljati za postopke, ki so uvedeni po uveljavitvi tega zakona, saj je bila tožba vložena dne 4.6.2004. Tako bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati tudi procesne roke v smislu 393. člena ZPP saj se lahko tožba za razveljavitev sodne poravnave in to iz izključno razlogov navedenih v 392. členu ZPP vloži v treh mesecih od dneva ko je izvedela za razlog razveljavitve pri čemer je pa v nobenem primeru ni mogoče vložiti po preteku 3 let od dneva, ko je bila sodna poravnava sklenjena. V primeru nesklenitve pravnega posla in pomanjkanja soglasja volj v skladu z 28. členom ZOR gre za pogodbo, ki nima pravnega učinka in ne gre za pogodbo, ki bi naj bila sklenjena in za katero bi se naj ugotavljala ničnost. Ne obstajajo nobeni elementi ničnosti saj ne gre za nikakršno nasprotovanje ustavi, prisilnim predpisom in morali, temveč gre za izostanek soglasja volj pri zapisu pogodbe. Navedeno utemeljuje zgolj relativno neveljavnost pogodbe ob upoštevanju objektivnih in subjektivnih rokov za njeno izpodbijanje v zvezi z že podanim ugovorom zastaranja tožene stranke. Sodišče ne more razveljaviti sklepa o vknjižbi zastavne pravice, ki ga je izdalo isto sodišče. Tožnik bi kvečjemu v kolikor ne bi bil v teku izvršilni postopek na podlagi katerega je z zaznambo sklepa o izvršbi toženec kot upnik v izvršilnem postopku pridobil samostojen izvršilni naslov za vknjižbo njene hipoteke na isti nepremičnini dolžnika kot tožeče stranke v tem postopku, upravičena do vložitve izbrisne tožbe v smislu 234. člena ZZK-1. V primeru izbrisne tožbe se zahteva zgolj ugotovitev neveljavnosti vknjižbe z restitucijo, če pa je bila ta dovoljena na podlagi pravnomočne odločbe pa je seveda treba presojati tudi razloge ali so izpolnjeni pogoji za zaznambo izrednega pravnega sredstva ali ni morebiti zamujen rok zanj. Sodišče se ploh ne opredeljuje do izvršilnega postopka in tudi ne do tega, kdaj je bil dolžnik kot tožnik obveščen o zavezovalnem pravnem poslu, sporazumu in vknjižbi zastavne pravice. Tudi tožnik je vezan na roke v zvezi z vlaganjem pravovarstvenih zahtevkov v že uvedenih postopkih v katerih bi pravočasno moral uveljavljati opozicijske zahtevke. Pritožnik je predlagal, da se spremeni sodba prve stopnje, tako da se zahtevek tožnika v celoti zavrne in naloži tožniku v plačilo vse pravdne stroške toženca, podredno pa, da se sodba razveljavi in vrne sodišče prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba je bila posredovana nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Ni utemeljena v delu, kjer graja odločitev sodišča prve stopnje glede vrednosti spornega predmeta. Bistvo pri določanju vrednosti spornega predmeta v primeru nedenarnih zahtevkov je v tem, da ima tožeča stranka pravico, da svoj interes sama oceni s tem, ko v tožbi navede vrednost spornega predmeta. Njen pravni interes ni vedno enak ekonomskemu, zato je sodišče prve stopnje ugovor tožene stranke pravilno kot neutemeljen zavrnilo.

Sodišče prve stopnje je na podlagi člena 251.c Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIP, Ur. List SFRJ št. 20/78 s spremembami) opravilo narok na katerem je na zapisnik ugotovilo sporazum strank o obstoju terjatve in času njene dospelosti ter njuno soglasje, da se z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini tožnika zavaruje denarna terjatev. Podpisani zapisnik o sporazumu strank ima po izrecni določbi ZIP naravo sodne poravnave. Po 251. d členu ZIP je sodišče prve stopnje na podlagi sporazuma iz 251. c člena ZIP odredilo s sklepom vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini dolžnika. Tako sporazum po 251. c členu ZIP kot tudi sklep o vknjižbi zastavne pravice po 251. d členu ZIP sta pravnomočna. Sporazum ima v delu, v katerem sta bila ugotovljena obstoj in višina zavarovane terjatve, kot sodna poravnava, moč izvršilnega naslova. Do pravnomočne razveljavitve izvršilnega naslova, ki je bil podlaga za vknjižbo zastavne pravice toženca, ima tožena stranka še vedno veljavni izvršilni naslov za terjatev zavarovano s sporno zastavno pravico. Tako navedena sodna poravnava kot tudi sklep o vknjižbi zastavne pravice obstojita, dokler ne bosta odpravljena oziroma razveljavljena v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.

Sodišče druge stopnje je namreč presodilo, da se je iztekel rok za izpodbijanje sporazuma po 251 c členu ZIP. Tožba na razveljavitev sodne poravnave je v ZPP (Ur. List RS št. 26/99) za razliko od ZPP/77 (Ur. List SFRJ št. 4/77, v nadaljevanju ZPP/77) urejena kot posebno izredno pravno sredstvo in ne kot tožba v navadnem civilnopravnem sporu. Zaradi česar je potrebno navedeni sporazum presojati v smislu prehodne določbe 498. člena ZPP. Ta določba določa, da se postopek opravi po dosedanjih predpisih, če sta bila pred uveljavitvijo tega zakona na prvi stopnji izdana sodba ali sklep, s katerima se je postopek na prvi stopnji končal. Če je tožba na razveljavitev sodne poravnave posebno izredno pravno sredstvo, potem je treba šteti, da se je postopek na prvi stopnji končal s sklenitvijo sodne poravnave, torej dne 22.3.1995. V času veljave ZPP/77 se je s tožbo na razveljavitev sodne poravnave začel navaden civilnopraven spor, za katerega so veljale splošne določbe Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur. List SFRJ 29/78 s spremembami), ki je v 2. odst. člena 117 določal, da se sme pogodba razveljavit najkasneje v roku treh let od njene sklenitve. Navedeni rok je prekluzivne narave in ga morajo sodišča upoštevati po uradni dolžnosti, zaradi česar je tožnik s tožbo na razveljavitev sporazuma po 251 c členu ZIP oziroma sodne poravnave prekludiran in je tožba zaradi tega v tem delu nedopustna (člen 274 ZPP).

Glede na to, da izvršilni naslov obstoji, tožeča stranka tudi v primeru ugotovitve ničnosti hipotekarne pogodbe ne bi imela od tega nobene pravne koristi, saj je do vknjižbe zastavne pravice prišlo zaradi sporazuma strank o vknjižbi zastavne pravice na tožnikovi nepremičnini in neposredno zaradi sklepa o vknjižbi zastavne pravice opr. št. 1 I 240/95 z dne 22.3.1995, ki je bil neposredna posledica tega sporazuma. Toženec bi na podlagi tega neposredno izvršljivega sporazuma lahko kadarkoli vnovič vložil predlog za izvršbo, zaradi česar tožnik po prepričanju pritožbenega sodišča ni izkazal potrebni pravni interes za ugotovitev ničnosti sporne pogodbe kot to za ugotovitvene tožbe posebej določa ZPP v 2. odst. 181. člena in zaradi česar tožba tudi ni dopustna (člen 274 ZPP).

Sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da je nesklepčen tožbeni zahtevek v tretji točki, kjer tožnik zahteva razveljavitev sklepa o vknjižbi zastavne pravice v zemljiško knjigo. V skladu s 1. členom ZPP sodišča obravnavajo in odločajo v sporih iz osebnih in družinskih razmerij ter v sporih iz premoženjskih razmerij in iz drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb, razen če so kateri izmed navedenih sporov v pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa, kar je določeno z zakonom. Glede na navedeno ni dopusten zahtevek na razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje, saj je sodišče z njim že odločilo o sporu strank.

Glede na pravnomočni obstoj izvršilnega naslova, so materialnopravno neutemeljeni tudi nadaljnji zahtevki na izstavitev izbrisne pobotnice, saj je vpis zastavne pravice v zemljiško knjigo posledica sklepa sodišča z dne 22.3.1995 in ni prišlo do vknjižbe zastavne pravice na podlagi hipotekarne pogodbe.

Glede na navedeno je višje sodišče na podlagi 4. točke 358. člena ZPP moralo spremeniti odločitev sodišča prve stopnje, tako da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo, saj je ugotovilo, da je dejansko stanje v sodbi sodišča prve stopnje popolno ugotovljeno, da pa je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo.

V skladu s členom 154/1 ZPP v zvezi z 2. odst. 165. člena ZPP je tožena stranka upravičena do povrnitve potrebnih pravdnih stroškov, ki so ji nastali v postopku na prvi stopnji. Tožena stranka je priglasila, sodišče druge stopnje pa ji je kot potrebne dosodilo naslednje pravdne stroške: stroške sestave odgovora na tožbo v višini 300 točk (tar. št. 19, Odvetniške tarife-OT Ur. List RS št. 67/2003), stroške sestave pripravljalne vloge z dne 13.5.2005 v višini 300 točk (tar. št. 19 OT), stroške zastopanja na naroku dne 13.10.2005 v višini 300 točk (tar. št. 20 OT), stroške zastopanja na naroku dne 7.2.2006 v višini 150 točk (tar. št. 20), stroške sestave pripravljalne vloge z dne 4.4.2006 225 točk (tar. št. 19 OT), stroške zastopanja na naroku dne 14.12.2006 150 točk, vse povečano za 20% DDV. K temu znesku je sodišče druge stopnje prištelo še 8.550,00 SIT kot strošek sodne takse za odgovor na tožbo, kar vse skupaj znaša 196.650,00 SIT oziroma 820,60 EUR. Tožeča stranka mora ta znesek poravnati v roku 15 dni, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki teko od poteka paricijskega roka dalje (člen 299 Obligacijski Zakonik- v nadaljevanju OZ (Ur. list RS št. 83/01) v zvezi s 378. členom OZ in načelnim pravnim mnenjem, sprejetim na občni seji Vrhovnega sodišča RS dne 13.12.2006).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka odpade, saj pritožnik stroškov pritožbenega postopka ni priglasil.