Jedro

Če za predlog za izvršbo ni plačana sodna taksa, upnik pa jo plača v naknadnem roku, vendar o tem hkrati posebej ne obvesti sodišča, ni mogoče šteti, da je upnik umaknil predlog za izvršbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Pritožnik je dne 10.9.1998 pri sodišču prve stopnje vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zoper dolžnika T.V. s.p. Predlogu ni priložil dokazila o plačani sodni taksi, zato ga je sodišče dne 9.12.1998 s sklepom pozvalo, naj to stori v roku 15 dni, sicer bo štelo, da je njegov predlog umaknjen. Ker upnik v določenem roku zahtevanega dokazila ni predložil, je sodišče izdalo izpodbijani sklep, s katerim je štelo, da je upnikov predlog za izvršbo umaknjen.

Svojo odločitev je oprlo na 40. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, št. 51/98, v nadaljevanju ZIZ).

Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in sprejme sklep o dovolitvi predlagane izvršbe oz.

da zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje. V pritožbi navaja, da je dne 22.12.1998 prejel opomin, s katerim ga je prvostopno sodišče pozvalo, da odpravi pomanjkljivost v predlogu za izvršbo tako, da predloži sodno takso v znesku 9.450,00 SIT. Z nalogom za prenos je nato dne 6.1.1999 pri Agenciji za plačilni promet svojo obveznost poravnal. Na nalogu za prenos je navedel tudi zadevno opravilno številko. Namesto pritožnika je dokazilo o navedenem plačilu sodišču posredovala Agencija za plačilni promet. Ko je pritožnik prejel obvestilo Agencije o obremenitvi svojega računa v korist sodnih taks, je menil, da je svojo obveznost izpolnil in da je o tem obveščeno tudi sodšče. Glede na to, da četrti odstavek 40. člena ZIZ določa le obveznost pravočasnega plačila sodne takse, iz izpiska Agencije za plačilni promet pa nedvomno izhaja, da je pritožnik zahtevano takso plačal v odločenem roku, je pritožnik pravilno izpolnil svojo obveznost po navedenem zakonu. V konkretnem primeru gre torej le za tehnično pomanjkljivost na strani sodišča, ki pred izdajo izpodbijanega sklepa ni preverilo, ali je pritožnik takso pravočasno plačal. Pritožba je utemeljena.

V četrtem odstavku 40. člena ZIZ je določeno, da v primeru, če za predlog za izvršbo ni plačana sodna taksa, ki mora biti plačana po predpisih o sodnih taksah, in niso dani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, ravna sodišče s takim predlogom smiselno kot z nepopolno vlogo. Če taksa ni plačana v naknadnem roku, se šteje, da je upnik predlog za izvršbo umaknil. Kot pravilno ugotavlja pritožnik, citirani zakon določa zgolj obveznost upnika, da v naknadnem roku plača sodno takso, ne omenja pa upnikove morebitne dolžnosti predložitve dokazila o tem plačilu. Iz fotokopije obvestila Agencije za plačilni promet je razvidno, da je pritožnik zahtevano takso plačal dne 6.1.1999, torej v roku, ki mu ga je postavilo sodišče. S tem je izpolnil svojo obveznost po ZIZ-u ne glede na to, da ga je sodišče pozvalo, da mora poleg plačila takse v določenem roku sodišču tudi predložiti potrdilo o tem plačilu. Ker ZIZ te obveznosti ne določa, je sodišče strankam ne more samo naložiti in na njeni podlagi celo sprejemati sklepov. Nepopolna določila zakona namreč ne morejo in ne smejo škodovati strankam.

Na podlagi navedenega je torej pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo prvostopnemu sodišču v nadaljnje odločanje.