Jedro

Upoštevaje celovitost zadeve, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je primerno, da se tožniku omogoči obročno plačilo sodne takse v znesku 110,00 EUR, in sicer plačilo v štirih mesečnih obrokih, tako da prvi obrok zapade v 15 dneh po prejemu predmetnega sklepa, ostali pa mesečno vsak naslednji mesec istega dne kot zapade prvi obrok v plačilo.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi, sklep sodišča prve stopnje se spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso za pritožbo v višini 110,00 EUR v štirih mesečnih obrokih, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo v 15 dneh od vročitve tega sklepa, ostali obroki pa vsak naslednji mesec istega dne kot zapade prvi obrok v plačilo.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče je izdalo s sklep, s katerim je predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo (I. točka izreka) in odločilo, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso za pritožbo v skladu s plačilnim nalogom, ki je priloga in sestavni del tega sklepa (II. točka izreka).

2. Tožnik je vložil pritožbo zoper sklep in navedel, da jo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter sklep spremeni tako, da se tožnika oprosti plačila sodne takse oziroma podrejeno, da se pritožbi ugodi, sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, vse s stroškovno posledico. Tožnik prejema redno mesečno plačo, kar sicer ni sporno, prav tako ne oporeka višini neto plače, kot je ugotovilo sodišče. Sodišče prve stopnje navede, da tožnik ni predložil dokazil glede plačila preživnine, vendar pa v kolikor je sodišče menilo, da predlog za taksno oprostitev ni ustrezno dopolnjen oziroma je pomanjkljiv, bi moralo tožnika pozvati k ustrezni dopolnitvi po prejemu vloge z dne 28. 11. 2018 (v kateri je tožnik le sledil sklepu sodišča z dne 22. 10. 2018) pa ga ni, kot tudi sodišče ni pridobilo podatkov s strani banke, kjer ima tožnik odprt transakcijski račun, kar storijo sodišča pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev, sploh, ker je tožnik sodišču dal ustrezno soglasje. V kolikor bi sodišče prve stopnje opravilo poizvedbe pri banki, kjer ima tožnik odprt račun, bi ugotovilo, da so iz njegovega TRR odtegnjena sredstva za preživnino, pri čemer gre mesečno za različne višine sredstev, odvisno koliko tožnik prejme, upoštevajoč določila ZIZ glede plačila preživnine.

Iz podatkov v spisu izhaja, da je bila tožniku dodeljena brezplačna pravna pomoč za prevode in posebej tudi za sodnega izvedenca tako, da materialno stanje tožnika še zdaleč ni dobro, kar sodišče očitno ni upoštevalo, čeprav se sklicuje na določila, ki veljajo za brezplačno pravno pomoč. Tožnik še opozarja, da glede na ustaljeno sodno prakso, predlog za oprostitev plačila sodne takse sicer zajema tudi predlog za delno oprostitev plačila sodne takse oziroma plačilo sodne takse na obroke, vendar kot izhaja iz obrazložitve sklepa sodišče ni v ničemer presojalo, ali so podani pogoji za delno oprostitev sodne takse oziroma plačilo sodne takse na obroke, ampak le glede oprostitve plačila sodne takse v celoti. V predmetni zadevi je potrebno upoštevati celokupnost zadeve oziroma v konkretnem primeru, da je tožnik zaposlen kot voznik tovornega vozila po Evropi, da gre za drugačno preživljanje in tudi odhodke, kot za zaposlene v RS. Tožnik pritožbi prilaga svoje mesečne izpiske prihodkov in odhodkov banke A. Priglaša pritožbene stroške postopka.

3. Pritožba tožnika je delno utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pa delno zmotno uporabilo materialno pravo.

5. Zakon o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/2008 in nadalj. - ZST-1) v 12. členu določa, da o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke. Sodišče prve stopnje je štelo, da tožnik nima družinskih članov, ni prejemnik denarne socialne pomoči, je zaposlen in prejema plačo v višini 1.100,00 EUR, pri čemer ni lastnik nepremičnine oziroma stanovanja, v katerem živi. Sodišče pri odločanju ni upoštevalo listine "Lohnliste Plača za mesec avgust 2018", ker gre za listino v tujem jeziku. Ob navedenem tudi ni upoštevalo obvestil Centra za socialno delo B. o uskladitvi preživnine z dne 31. 3. 2014, ker je tožnik predložil zgolj obvestili o uskladitvi preživnine, ne pa listin, iz katerih bi izhajalo, da je bila preživnina dejansko tudi izplačana.

6. Iz predloženega spisa izhaja, da je bila tožniku z odločbo BPP 479/2017 z dne 25. 10. 2017 odobrena brezplačna pravna pomoč v obliki oprostitve plačila stroškov sodnega tolmača v predmetnem sporu. V nadaljevanju je bila z odločbo BPP 117/2018 z dne 13. 3. 2018 tožniku odobrena tudi brezplačna pravna pomoč v obliki oprostitve plačila stroškov sodnega izvedenca ekonomske stroke, ki ga je postavilo sodišče. V nadaljevanju pa je sodišče s sklepom z dne 5. 12. 2018 tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo zavrnilo. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre za celovito zadevo, pri čemer se tožnikovo premoženjsko stanje od vložitve tožbe do odločanja o plačilu sodne takse za pritožbo v konkretnem primeru ni bistveno spremenilo. Upoštevaje celovitost zadeve, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je primerno, da se tožniku omogoči obročno plačilo sodne takse v znesku 110,00 EUR, ki jo je sodišče določilo v plačilnem nalogu z dne 5. 12. 2018 in sicer plačilo v štirih mesečnih obrokih, tako da prvi obrok zapade v 15 dneh po prejemu predmetnega sklepa, ostali pa mesečno vsak naslednji mesec istega dne kot zapade prvi obrok v plačilo.

7. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako kot izhaja iz izreka, za kar je imelo pravno podlago v določilih 3. alineje 365. člena ZPP.

8. Pritožbeno sodišče je odločilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka.