Jedro

Zavarovanka tožene stranke ni imela razlogov za dvom v skladnost rolerjev z evropskim standardom, zato ji ni mogoče očitati pomanjkanja skrbnosti v zvezi z izpolnjevanjem varnostnih zahtev glede artiklov, ki jih distribuira.

Napake na konkretnem proizvodu bi tožnica lahko uveljavljala v okviru garancije oziroma po določilih o odgovornosti proizvajalca za stvari z napako.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice na plačilo odškodnine v višini 5.070,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 1. 2012 dalje. Tožnici je naložilo, da je dolžna toženki povrniti pravdne stroške v znesku 517,74 EUR.

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo tožnica iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov, s predlogom, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi. V zvezi z očitkom nepazljivosti opozarja, da ta lahko pomeni zgolj njen soprispevek k škodi, ne pa njene privolitve. Ker toženka ni konkretno ugovarjala nepazljivosti tožnice, je sodišče prekoračilo trditveno podlago. Nepazljiv je lahko le nekdo, ki bi se lahko zavedal nevarnosti, tožnica pa navodil za uporabo proizvoda ni prejela. Pri uporabi in zapenjanju rolerjev je uporabila nadpovprečno skrbnost in do padca ne bi prišlo, če bi bila vrvica primerno dolga. Tožnica je kupila rolerje priznanega proizvajalca, za katere je verjela, da so varni in je vedno pazila, da jih je pravilno obula. Če bi vedela, da bo padla, bi kupila drugačen tip rolerjev. Prodajalec oziroma proizvajalec bi morala namestiti ustrezno opremo, ki bi preprečevala možnost nenamerne odstranitve jezička z ježka, npr. z drugačnim zavezovanjem ali dodatno zaščito pred odstranitvijo jezička. Sodišče se do izvedeniškega mnenja, ki ga je predložila tožnica v okviru tožbe, ni opredelilo, prav tako ne izvedenka A. A. Tudi ona je zapisala, da na rolerjih obstoječi sistem zavezovanja ne nudi stoodstotnega sprijema. Tožnica je kritizirala predloženo testno poročilo, toženka pa se na kritiko ni odzvala. Ni jasno, kako so potekala testiranja, kakšni rolerji so bili testirani in kakšne so omejitve pri testiranju oziroma pridobitvi varnostnega certifikata. Preverjanje in varnost veznih mehanizmov sta bila v testu delno omejena, nikjer ne piše, za kateri tip rolerjev je bil test opravljen, slika je slaba, tožnica pa domneva, da gre za drugačen način privezovanja vezalk. V testnem poročilu ni podatkov o maksimalni dovoljeni dolžini vrvic. V poročilu piše, da je zadnja številka pri rolerjih 35, zato gre verjetno za otroške rolerje. Klavzula 5 ni predložena, zato je nemogoče ugotoviti, kaj je test obsegal. Pri testiranem tipu so obravnavali tudi možnost, da se odpnejo in odvežejo vezni elementi, konkretnih podatkov pa toženka ni predložila. Ne sodišče ne izvedenka se nista opredelila kakšna je debelina vrvice in debelina navitja, preden se ovije vrvica okoli metuljčka. To je treba oviti večkrat. Sodišče je napačno ugotovilo dejansko stanje, odgovornost toženke je podana, saj je roler napačno skonstruiran in vrvica predolga.

3. Na pritožbo je odgovorila tožena stranka in prerekala podane pritožbene navedbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Da bi tožnica lahko uspela z odškodninskim zahtevkom zoper toženko kot zavarovalnico, pri kateri je zavarovana odgovornost družbe B., d. o. o., kot prodajalca in distributerja rolerjev, bi morala izkazati nedopustno ravnanje te družbe. Zavarovanka tožene bi lahko bila odgovorna za povzročeno škodo le, če bi v okviru svoje dejavnosti dajala v promet proizvode, ki niso skladni z varnostnimi zahtevami in nacionalnimi ter evropskimi standardi (11. člen ZSVP-1) oziroma bi ji bilo znano na temelju lastnih informacij, da ne izpolnjujejo varnostnih zahtev. Tožnica tega dokaznega bremena ni zmogla. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema dokazni zaključek sodišča prve stopnje, da so rolerji znamke X opravili test skladno z evropskimi standardi za rolerje EN 13843-2009, kar je omogočilo njihovo prodajo v državah EU. Sestavni del preizkusa so bili vezni elementi, ki preprečujejo nenamerno odprtje rolerja in zdrs vezalk, v konkretnem primeru široko uporabljeni večstopenjski V. sistem fiksiranja in zavezovanja (uporabljan tudi za športne čevlje, drsalke, kotalke). Pritožba s pavšalno kritiko testnega poročila njegove verodostojnosti ne more izpodbiti. Poročilo o preizkusu je delo Laboratorija za mehanske in trajne izdelke na Tajvanu, sam način oprave preizkusa pa za izid tega postopka ni pravno odločilen. Iz poročila izhaja, da je bil preizkus opravljen na rolerju razreda A, ki je namenjen uporabnikom s težo do 100 kg, torej odraslim,(1) ter testirani vezni element preprečuje nenamerno odprtje z uporabnikove noge. Domneva tožnice, da gre za drug tip načina privezovanja vezalk kot na rolerjih znamke X, predstavlja nedopustno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP), prav tako toženka v pritožbi prvič omenja, da k testu ni predložena klavzula 5, zato ga ni mogoče preizkusiti. Zavarovanka tožene stranke po oceni pritožbenega sodišča ni imela razlogov za dvom v skladnost spornih rolerjev z evropskim standardom, zato ji ni mogoče očitati pomanjkanja skrbnosti v zvezi z izpolnjevanjem varnostnih zahtev glede artiklov, ki jih distribuira.

6. Ni pravno odločilno, da je presežna dolžina vrvice po namestitvi rolerjev pri tožnici znašala od 2 do 2,5 cm, saj ni razumno pričakovati, da bo proizvajalec oziroma kasneje prodajalec prilagajal sistem vezanja nogi posamičnega uporabnika. Za varnost pričvrščevanja rolerja mora posameznik skrbeti sam, po potrebi tudi s skrajšanjem vrvice ali dvojnim zavezovanjem, kot utemeljeno zaključuje sodišče prve stopnje. Gre za običajno skrbnost uporabnika vsake obutve in tovrstnih športnih rekvizitov ter opozorila v tej smeri niso potrebna.

7. Pritožnica se neutemeljeno sklicuje na pomanjkanje navodil v zvezi s pričvrščevanjem rolerja, saj po drugi strani zatrjuje, da je izkušena rolerka in je roler zapenjala z nadpovprečno skrbnostjo. Navodil zato očitno ni potrebovala in opustitev njihove izročitve, tudi če bi slednja obstajala, ni v vzročni zvezi z nastalo škodo.

8. Pritožnica se neutemeljeno sklicuje na k pritožbi priloženo mnenje B. B., saj slednjega tožena stranka ni sprejela. Tako ga je sodišče prve stopnje lahko upoštevalo le kot navedbe tožnice, pravilno pa se do njega ni opredeljevalo kot do izvedeniškega mnenja. Drži sicer, da je tudi sodna izvedenka A. A. v mnenju zapisala, da na konkretnih rolerjih obstoječi sistem zavezovanja ne nudi popolnega sprijema, kar pa ne more utemeljevati odgovornosti zavarovanca toženke za tožnici nastalo škodo. Napake na konkretnem proizvodu bi namreč tožnica lahko uveljavljala v okviru garancije oziroma po določilih o odgovornosti proizvajalca za stvari z napako v smislu 6. člena ZVPot. 9. Ker po povedanem v pritožbi uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo na podlagi 353. člena ZPP.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 154. na 155. in prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Enako je sodišče odločilo glede pritožbenih stroškov tožene, saj je v odgovoru na pritožbo le posplošeno povzela svoje že predočene navedbe v postopku in ta vloga k odločanju pritožbenega sodišča ni pripomogla.

Op. št. (1): Primerjaj prvo v zvezi z drugo stranjo Poročila o preizkusu testiranja, list. B 12.