Jedro

Samo zato, ker je polica tudi legitimacijski papir, je uveljavljena praksa, da se morebitne spremembe zavarovalne pogodbe dogovarjajo z izdajo nove police, praviloma z novo številko, ki predstavlja „čistopis“ prvotne pogodbe z upoštevanjem sprememb oziroma dopolnitev. V času škodnega dogodka ni obstajala obveznost tožene stranke, da izplača odškodnino. Tožena stranka je tožeči stranki vročila priporočeno pismo z obvestilom o zapadlosti premije, ta pa je premijo plačala po nastanku škodnega dogodka, zato je zavarovalnica, upoštevaje določbo tretjega ostavka 937. člena OZ, utemeljeno odklonila plačilo odškodnine. Tožnik je s plačilom premije v enem letu od njene zapadlosti sicer obdržal pogodbo v veljavi, vendar s tem ni mogel za nazaj vzpostaviti zavarovalnega kritja. Drugačna razlaga določbe petega odstavka 937. člena OZ bi bila v očitnem nasprotju z aleatorno naravo zavarovalne pogodbe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

A. Dosedanji potek postopka

1. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s katero je to zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo zneska 1.082.512,77 eurov, kolikor naj bi znašala škoda, ki ji je nastala v poplavi dne 18. 9. 2007 na objektih in napravah, ki naj bi bili zavarovani proti poplavnemu riziku pri toženi stranki.

2. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo. Uveljavlja „vse revizijske razloge“.

3. Postopek v tej zadevi se je pred sodiščem prve stopnje končal pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D). Zato se po drugem odstavku njegovega 130. člena nadaljuje po določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

4. Sodišče je revizijo vročilo toženi stranki in Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

Ugotovljeno dejansko stanje

5. Sodišči prve in druge stopnje sta svojo odločitev oprli na naslednja pravno odločilna dejstva: tožeča stranka je dne 18. 9. 2007 utrpela posledice hude poplave v neurju, pri čemer je bila uničena vsa strojna oprema v pritličju industrijske hale na sedežu ... ter vse zaloge izdelkov, polizdelkov in surovin. Prišlo je tudi do obratovalnega zastoja; tožeča stranka je imela v tem času premoženje, ki ga je prizadela poplava, zavarovano s polico požarnega zavarovanja z dodatnim zavarovanjem proti riziku poplave št. 0422297, sklenjeno 1. 2. 2007, na podlagi katere ji je tožena stranka izplačala 200.000,00 eurov odškodnine; poleg police, navedene v prejšnji alineji, je imela tožena stranka v določenih obdobjih za isto premoženje in enake ali podobne rizike sklenjena še zavarovanja po skupaj devetih policah, in sicer št. 296544 z dne 6. 6. 2002, št. 296545 z dne 6. 6. 2002, št. 347832 z dne 10. 6. 2003, št. 347831 z dne 10. 6. 2003, št. 357783 z dne 9. 12. 2003, št. 366820 z dne 19. 7. 2004, št. 366821 z dne 19. 7. 2004, št. 390145 z dne 25. 7. 2005 in št. 390144 z dne 25. 7. 2005. Na vseh je bilo navedeno, da so zavarovanja sklenjena za dobo 10 let, vendar je bila na vsaki poznejši z označbo „predhodna polica“ navedena številka ene od prejšnjih polic, tako da sta na koncu ostali brez novih, ki bi se sklicevale na njuni številki, samo zadnji dve navedeni, to je polici št. 390145 in št. 390144. Za starejše police so bile zavarovalne premije plačane samo za tekoče leto, za slednji dve, izdani 25. 7. 2005, pa je bila premija za prvo leto plačana, premija za obdobje od 25. 7. 2006 do 25. 7. 2007 pa z zamudo, in sicer 18. 10. 2007, pred tem, in sicer 16. 12. 2006 pa je tožeča stranka prejela obvestilo tožene, da so premije po obeh policah zapadle, s pozivom, naj jih tožeča stranka plača v roku 30 dni in opozorilom, da v primeru neplačila preneha zavarovalno kritje.

B

Revizijske navedbe

6. Sodišči naj bi zmotno uporabili materialno pravo, ko sta šteli, da so nove police nadomestile prejšnje. Takšno pravno sklepanje naj bi pomenilo, da sta sodišči novim policam dali pomen novacije, za to pa niso bili izpolnjeni pogoji, kot jih določa 323. člen Obligacijskega zakonika (OZ).

7. Materialno pravo naj bi bilo zmotno uporabljeno tudi s tem, ko sta sodišči šteli, da v času škodnega dogodka ni obstajalo zavarovalno kritje po policah št. 390144 in 390145. Za stališče sodišča druge stopnje, da sta bili zavarovalni pogodbi po teh dveh policah razdrti, naj ne bi bilo nobene podlage. Tožeča stranka je premijo po teh policah plačala znotraj enega leta po zapadlosti, zaradi česar naj bi pogodba ne bila razdrta.

8. Materialnopravno zmotna naj bi bila tudi odločitev, da ne obstaja odškodninska odgovornost tožene stranke zaradi njenega ravnanja, ko naj bi v nasprotju s pravili dobrega strokovnjaka s področja zavarovalništva z izterjevanjem premij po policah št. 390144 in 390145 v enkratnem znesku zavajala tožečo stranko glede njihove zapadlosti. V tem delu naj bi bili odločitvi obeh sodišč tudi pomanjkljivi tako, da ju ni mogoče preizkusiti.

C

Presoja utemeljenosti revizije

9. Revident se neutemeljeno sklicuje na določbe OZ o novaciji. Za sklep, da tožeča stranka ne more uveljavljati kritja po vseh policah, ki jih je za isto premoženje kadarkoli sklenila s toženo stranko, ni treba, da bi obveznost po prejšnjih policah prenehala z novacijo. Polica namreč ne ustvarja samostojne, v njej inkorporirane in abstraktne obveznosti, ampak njen podpis ustvari kavzalno dvostransko razmerje z vsebino iz 921. člena OZ, podrobneje določeno v podpisani zavarovalni polici, kot to določa 925. člen OZ. Zavarovalna polica, poleg tega, da lahko predstavlja (nepopoln) legitimacijski(1) papir, predstavlja tudi sklenitev zavarovalne pogodbe. Kot pri vsaki drugi pogodbi lahko stranki z naknadnim sporazumom – tudi v tem primeru izraženim v polici - spremenita njeno vsebino. Nove določbe nadomestijo stare, in čeprav prv(otn)a pogodba s tem ne preneha, iz tega ne sledi sklep, da med strankama obstajata dve pogodbi oziroma toliko samostojnih pogodb, kolikor je njihovih poznejših sprememb oziroma dopolnitev. Samo zato, ker je polica tudi legitimacijski papir, je uveljavljena praksa, da se morebitne spremembe zavarovalne pogodbe dogovarjajo z izdajo nove police, praviloma z novo številko, ki predstavlja „čistopis“ prvotne pogodbe z upoštevanjem sprememb oziroma dopolnitev. Da so v spornem primeru posamezne poznejše police nadomestile starejšo, dovolj jasno izhaja iz tega, da je na takšni polici označena „predhodna“ polica in navedena njena številka. Sodišči sta prepričljivo utemeljili, da se je tožeča stranka zavedala, da je vsako leto sklepala polico, ki je zamenjala staro, kar ji je omogočalo, da na eni strani uveljavi popust za desetletno trajanje, na drugi strani pa vsakoletno prilagajanje pogojev in obsega zavarovanja. To naj bi med drugim izhajalo iz tega, da je plačevala premije le po vsakoletni novi polici, s čimer je tožeča stranka pokazala, da enako kot tožena razume pogodbeno razmerje in veljavnost polic. Pravice in obveznosti iz starih polic niso prenehale, to pa še ne pomeni, da so poznejše police ustvarile nove, samostojne pravice in obveznosti.

10. Sodišči pa sta materialnopravno pravilno ugotovili tudi, da v času škodnega dogodka ni obstajalo zavarovalno kritje po policah št. 390144 in 390145. Za stališče, da sta bili zavarovalni pogodbi po teh dveh policah razdrti, res ni mogoče najti opore v ugotovljenem dejanskem stanju. Pač pa v času škodnega dogodka (18. 9. 2007) ni obstajala obveznost tožene stranke, da izplača v teh dveh policah dogovorjeno odškodnino. V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da je tožena stranka tožeči stranki dne 16. 12. 2006 vročila priporočeno pismo z obvestilom o zapadlosti premije, ta pa je premijo plačala 18. 10. 2007, to je po nastanku škodnega dogodka. Četudi ni izkazano, da bi bila tožena stranka zavarovalno pogodbo razdrla, kar bi bila glede na določbo četrtega odstavka 937. člena lahko storila, pa je, upoštevaje določbo tretjega odstavka 937. člena OZ, utemeljeno odklonila plačilo odškodnine. Tožnik je s plačilom premije v enem letu od njene zapadlosti sicer obdržal pogodbo v veljavi, vendar s tem ni mogel za nazaj vzpostaviti zavarovalnega kritja. Drugačna razlaga določbe petega odstavka 937. člena OZ bi bila v očitnem nasprotju z aleatorno naravo zavarovalne pogodbe.

11. Neutemeljen je tudi očitek, da je materialnopravno zmotna odločitev, da ne obstaja odškodninska odgovornost tožene stranke zaradi domnevnega zavajanja tožeče stranke glede zapadlosti premij po policah št. 390144 in 390145. Ni tudi res, da bi v tem delu odločitev sodišč ne bila obrazložena. Sodišče prve stopnje je to utemeljilo v tretjem odstavku na 5. strani, v drugem odstavku na 6. strani in v prvem odstavku na 7. strani obrazložitve, sodišče druge stopnje pa strnjeno v drugem in tretjem odstavku na 4. strani obrazložitve. Revizijsko sodišče se s temi utemeljitvami strinja in jih ne ponavlja.

12. Glede na navedeno je revizijsko sodišče ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena. Ker tudi ni našlo napak pri uporabi materialnega prava, je revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

13. Odločba o stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP.

Op. št. (1): Glej npr. Cigoj, Komentar obligacijskih razmerij str. 2419, Polajnar – Pavčnik.