Jedro

Dejstvo, da je obtoženec, ki je bil že obsojen zaradi spolnega napada na svojo starejšo hčerko, kmalu po prestani kazni storil dejanje na škodo mlajše hčerke, kaže na nevarnost ponavljanja kaznivih dejanj.

Izrek

Pritožba zagovornika obt. A.P. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zoper obtoženca iz razloga po 3. tč. II. odst. 191. čl. ZKP podaljšalo pripor po razglasitvi sodbe, s katero ga je spoznalo za krivega kaznivega dejanja kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja po II. odst. 104. čl. KZ RS in kaznivega dejanja nasilniškega obnašanja po II. odst. 222. čl. KZ RS in mu izreklo enotno kazen tri leta zapora.

Zoper sklep se je pritožil obtoženčev zagovornik. Predlaga, da se pripor odpravi.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v svojem sklepu zadovoljivo obrazložilo, zakaj je še vedno podan razlog za pripor po 3. tč. II. odst. 191. čl. ZKP. V obrazložitvi svojega sklepa je navedlo, da je bil obtoženec že obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, to dejanje je storil na škodo svoje starejše hčerke. Obsojen je bil na kazen eno leto in osem mesecev zapora, kazen je prestal spomladi leta 1992, kmalu potem pa naj bi storil sedaj obravnavano kaznivo dejanje na škodo mlajše hčerke, pa tudi kaznivo dejanje na škodo žene. Prav dejstvo, da naj bi obtoženec, kmalu po prestani kazni enega leta in osmih mesecev zapora ponovil kaznivo dejanje in to na škodo mlajše hčerke, tudi po oceni pritožbenega sodišča kaže na nevarnost, da bi obtoženec na prostosti kaznivo dejanje ponovil in zato ni sprejemljiva trditev pritožbe, da je nekaj mesečni pripor dosegel to, da obtoženec kaznivih dejanj ne bo več ponavljal. Sodišče prve stopnje je zato odločilo pravilno, ko je pripor zoper obtoženca podaljšalo tudi po razglasitvi sodbe, pritožba pa take odločitve ne more izpodbiti.