Jedro

Ker je toženec izrecno in konkretno ugovarjal pravilnosti delitve posameznih stroškov, je bilo na tožniku breme, da za vsak strošek posebej natančno predstavi ključ delitve, opredeli njegovo podlago in višino.

V primeru, da nasprotna stranka opozori na pomanjkljivo trditveno podlago, posebno opozorilo sodišča v smislu 285. člena ni potrebno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 120539/2009 z dne 1. 9. 2009 razveljavi tudi v preostalem delu ter se tožbeni zahtevek zavrne. Odločilo je, da mora tožnik tožencu povrniti 127,36 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik. Predlaga spremembo sodbe, podredno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Poudarja, da je pojasnil način delitve stroškov in navedel vse relevantne podatke. Če je sodišče menilo, da bi moral pripraviti obračun stroškov, bi ga moralo v skladu z 285. členom ZPP na to opozoriti. Ker sodišče tega ni storilo in ker sam glede na ostala ravnanja sodišča ni mogel vedeti, kakšna bo odločitev, mu je bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Tožbeni zahtevek je v celoti, glede vseh vtoževanih stroškov, utemeljen. Sodišče je napačno uporabilo materialno pravo, razlogi sodbe so pomanjkljivi, v nasprotju sami s sabo in z izrekom sodbe, ugotovitve sodišča pa so protispisne.

3. Pritožba je bila vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je tožnik od toženca zahteval plačilo stroškov upravljanja in obratovanja ter stroškov opominjanja. Svoj zahtevek je delno utemeljeval na verzijski, delno pa na pogodbeni podlagi. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo z utemeljitvijo, da tožnik ni podal zadostne trditvene podlage, ki bi omogočala preizkus utemeljenosti njegovega zahtevka.

6. Toženec je zahtevku ugovarjal z navedbami, da so uporabljeni ključi delitve stroškov nezakoniti in neupoštevni, saj ne temeljijo na pogodbi ali drugem dogovoru med etažnimi lastniki. Navajal je, da tožnikovih izračunov ni mogoče preizkusiti, saj so predloženi razdelilniki nepregledni, preobsežni in prezapleteni, računi dobaviteljev pa se nanašajo na celoten objekt oziroma več objektov skupaj.

7. Ob takšnih ugovorih toženca gre pritrditi sodišču prve stopnje, da je bila trditvena podlaga tožnika pomanjkljiva. Tožnik je navedel, kakšen ključ delitve je uporabil za posamezni strošek in kolikšna je skupna vsota vseh vtoževanih stroškov po posameznih mesecih. Glede na to, da so bili uporabljeni ključi delitve sporni, na podlagi takšnih trditev ni mogoče preizkusiti, ali oziroma v kolikšnem delu je tožbeni zahtevek utemeljen. Ker je toženec izrecno in konkretno ugovarjal pravilnosti delitve posameznih stroškov, je bilo na tožniku breme, da za vsak strošek posebej natančno predstavi ključ delitve, opredeli njegovo podlago in višino (7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Zgolj navedba ključev delitve za posamezne stroške za preizkus utemeljenosti tožbenega zahtevka ne zadošča. Tožnik se ne more sklicevati na priložene razdelilnike in račune dobaviteljev, saj ti predstavljajo dokaz, ki ne more nadomestiti trditev strank. Kot je tožniku pojasnilo že sodišče prve stopnje, ni naloga sodišča, da iz listin, ki so predložene kot dokaz, samo išče in izbira pomembna dejstva, še zlasti, če gre za obsežno dokumentacijo, ki obsega več kot 600 strani (1). Prvostopenjsko sodišče je tako utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek, saj tožnik po ugovorih toženca vtoževanega zneska ni specificiral tako, da bi ga bilo mogoče preizkusiti.

8. Neutemeljen je pritožbeni očitek o nezadostnem materialnem procesnem vodstvu sodišča in posledično o kršitvi tožnikove pravice do izjave. Razjasnjevalna dolžnost sodišču nalaga, da stranko spodbudi, da dopolni pomanjkljive navedbe o odločilnih dejstvih (285. člen ZPP). To pa velja ob predpostavki, da stranki ni mogoče očitati, da bi lahko ob potrebni skrbnosti podala popolne navedbe tudi sama (2). V primeru, da nasprotna stranka opozori na pomanjkljivo trditveno podlago, posebno opozorilo sodišča ni potrebno. Kot že navedeno, je bila v konkretnem primeru sporna pravilnost obračunavanja posameznih stroškov, toženec pa je tudi izrecno opozoril, da izračunov tožnika ni mogoče preveriti, ker so predloženi razdelilniki preobsežni in prezapleteni. Tožnik bi torej moral ob potrebni skrbnosti oceniti navedbe v smeri specifikacije posameznih stroškov kot pomembne in ne drži, da bi ga moralo k temu pozivati še sodišče. Takšno ravnanje sodišča bi preseglo zahtevo materialnega procesnega vodstva in bi prizadelo pravico nasprotne stranke do nepristranskosti sodišča. 9. Ker so pritožbeni očitki neutemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

10. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

(1) Podobno II Cp 4376/2010, I Cpg 66/2010, I Cp 4730/2010. (2) Tako N. Betetto v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, 2006, str. 285.