Jedro

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sodišče prve stopnje dokazne ocene v tem postopku ni naredilo. Zgolj v 9. točki je povzelo navedbe tožnika in v 10. točki navedbe toženke ter navedlo, da je slednja navedbe tožnika prerekala ter zaključilo, da tožnik ni zadostil svojemu dokaznemu bremenu. Naloga sodišča je, da izvede predlagane dokaze in skladno z načelom neposrednosti na njihovi podlagi razsoditi o zadevi, ne pa le povzema izpovedbe in dokaze.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II.Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim tožeča stranka zahteva plačilo 25.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje do plačila. V II. točki izreka je sodišče prve stopnje tožeči stranki naložilo v plačilo stroške pravdnega postopka nastale toženi stranki pred sodiščem prve stopnje.

2.Zoper sprejeto odločitev se pritožuje tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) iz vseh pritožbenih razlogov. Ne strinja se z zaključkom sodišča, da ni zadostil dokaznemu bremenu glede svojih vlaganjih na naslovu ..., ker sodišču v zvezi z zatrjevanimi vlaganji ni predložil listinskih dokazil, predlog za zaslišanje prič pa je umaknil. Res je, da si izpovedbi obeh pravdnih strank nasprotujeta, vendar ne v celoti, saj tudi toženka priznava, da je tožnik delal na kmetiji toženkine matere, ki jo je nato podedovala toženka, pri čemer bi naj obe pravdni stranki s svojim delom na kmetiji, ki sta ga opravljali poleg redne zaposlitve "odplačevali" uporabo hiše, kar v celoti prereka. Sredstva, ki jih je pokojna mama toženke prejela za drugo hišo in gospodarsko poslopje, ki je bilo poškodovano v plazu, ni zadoščalo za dokončanje nadomestne hiše in je bil najet kredit. Pri tem je treba upoštevati, da je pokojna imela minimalno pokojnino cca. 234,00 EUR, zato je prejeti kredit odplačeval tožnik. Sodišče je neutemeljeno zavrnilo dokaz z izvedencem gradbene stroke. Izvedenec bi namreč lahko ocenil vlaganja in tudi ugotavljal približno časovno obdobje izvedbe vlaganj. Glede na dolžino bivanja v predmetni nepremičnini, kjer je bival s toženko in skupnimi otroki, dejstvo, da je bil zaposlen in delal na kmetiji, bi mu sodišče moralo vsaj delno priznati prispevek pri vlaganjih v obravnavano kmetijo. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

5.Pregled zadeve pokaže, da je sodišče prve stopnje v predmetni zadevi zaslišalo obe stranki postopka, pri tem pa ugotovilo, da je nesporno, da sta bila v zakonski zvezi od leta 1979 do 30. 11. 2021 in da se je tožnik na kmetijo toženkine mame preselil 1978. Navedena nepremičnina je bila do leta 2012 v izključni lasti toženkine matere, zatem pa jo je podedovala toženka. Sodišče je nadalje ugotovilo, da je med pravdnima strankama sporno, ali je tožnik v trajanju zakonske zveze v nepremičnino vlagal, koliko je vlagal in koliko znaša njegov delež.

6.Sodišče prve stopnje je zatem, ko je zaslišalo obe stranki, dokazni predlog po pritegnitvi izvedenca zavrnilo z obrazložitvijo, da je predlagana cenitev vrednosti nepremičnin v stanju, v kakršnem je bila v letu 1978 in v sedanjem stanju nepotrebna, saj je dejansko stanje razvidno iz do sedaj izvedenega dokaznega postopka. Sodišče prve stopnje pri tem ne navede na podlagi katerih dokazov je odločalo. Nasprotno, z zavrnitvijo dokaza z izvedencem je tožnika, ki razen lastne izpovedbe, drugega dokaza ni mogel predložiti in je v dokazni stiski, z vnaprejšnjo dokazno oceno, odvzelo možnost sodelovanja v postopku ter kršilo pravila dokaznega postopka.

7.V našem pravdnem postopku je vpeljana prosta dokazna ocena (8. člen ZPP), ki jo naredi sodišče tako, da oceni vsak dokaz posebej, in sicer z logičnimi, prepričljivimi argumenti, ki so življenjsko sprejemljivi (in te argumente v obrazložitvi svoje odločbe tudi zapiše), nato pa oceno vsakega dokaza posebej primerja z ocenami drugih izvedenih dokazov in tiste dokaze, ki govore za resničnost ali neresničnost neke trditve združi v celoto. Temu sledi še končna ocena, pri kateri se upoštevajo zlasti procesna dejanja strank, njihove navedbe (ali so logične in konsistentne), sodelovanje strank v postopku, nespornost določenih dejstev, način pravdanja ipd. 1 Na tak
61en na
0din lahko sodi
61
0de s stopnjo prepri
0danja glede na to, kar iz kon
0dne ocene izhaja, popolno in pravilno ugotovi dejansko stanje.

8.Sodi
61
0de druge stopnje ugotavlja, da sodi
61
0de prve stopnje dokazne ocene v tem postopku ni naredilo. Zgolj v 9. to
0dki je povzelo navedbe to
7enika in v 10. to
0dki navedbe to
7eenke ter navedlo, da je slednja navedbe to
7enika prerekala ter zaklju
0dilo, da to
7nik ni zadostil svojemu dokaznemu bremenu. Naloga sodi
61
0da je, da izvede predlagane dokaze in skladno z na
0delom neposrednosti na njihovi podlagi razsoditi o zadevi, ne pa le povzema izpovedbe in dokaze. Tak
61na sodba se ne da preizkusiti in je v posledici neupo
61tevanja metodolo
61kega napotka iz 8.
0dlena ZPP, podana absolutna bistvena kr
61itev dolo
0db postopka iz 14. to
0dke drugega odstavka 339.
0dlena ZPP.

9.Sodi
61
0de prve stopnje je spregledalo, da je to
7nik
7ee v to
7bi navedel, v kak
61nem stanju je bila nepremi
0dnina, ko se je vanjo leta 1978 vselil (to
0dka II to
7be). Nadalje je to
7nik navedel, katera vlaganja so bila izvedena v stanovanjsko hi
61o. Podal je trditve, da mati to
7enke razen denarja, ki ga je prejela s strani obi
0dine, v nepremi
0dnino ni mogla vlagati, zaradi nizke pokojnine. To
7nik je nadalje navedel, da je posojilo v vi
61ini 10 takratnih pla
0d, ki ga je najela mati to
7enke, odpla
0deval, prav tako je bil zaposlen in je prejemal pla
0do ter z dru
7eino na kmetiji delal.

10.Na podlagi tako podanih trditev je zmoten zaklju
0dek sodi
61
0da prve stopnje, da to
7nik ni uspel oziroma ni zadostil trditvenemu bremenu v skladu z 48.
0dlenom Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) in 59.
0dela Zakona o zakonski zvezi in dru
7inskih razmerjih - ZZZDR oziroma 74.
0dela Družinskega zakonika - DZ.

11.To
7nik je podal trditve glede vlaganj in posledi
0dno ve
0dvrednosti nepremi
0dnine ter predlagal dokaze (zasli
61anje pravdnih strank, vi
61ina pokojnine to
7enkine mame, izvedenec gradbene stroke). Sodi
61
0de dokazov, ki jih je to
7nik predlagal ni izvedlo oz. ni dokazno ocenilo edinega dokaza, ki ga je izvedlo (zasli
61anje pravdnih strank) ter pri tem temeljni dokaz to
7nika zavrnilo s trditvijo, da je slednji nepotreben, s
0demer je naredilo vnapre
61njo dokazno oceno. Z navedeno opustitvijo izvedbe predlaganih dokazov je bilo to
7niku onemogo
0deno dokazovanje pravno odlo
0dilnega dejstva, kar prito
7ebno utemeljeno izpostavljata, zato je bila zagre
61ena bistvena kr
61itev po 8. to
0dki drugega odstavka 339.
0dlena ZPP.

12.Ker sodi
61
0de druge stopnje glede na naravo kr
61itve le-te samo ne more odpraviti, saj dokazne ocene na mesto sodi
61
0da prve stopnje ne more opraviti v celoti samo, niti namesto sodi
61
0da prve stopnje o tem napisati manjkajo
0dih razlogov je na podlagi prvega odstavka 354.
0dlena ZPP prito
7ebi ugodilo, sodbo sodi
61
0da prve stopnje v celoti razveljavilo in jo vrnilo v novo sojenje. Namen zakonske mo
7enosti odprave pomanjkljivosti sojenja na prvi stopnji v prito
7ebnem postopku ni v tem, da sodi
61
0de druge stopnje v celoti prevzame sojenje, ki bi ga moralo izvesti sodi
61
0de prve stopnje. Razveljavitev tudi ne bo nesorazmerno prizadela to
7nikove pravice do sojenja v razumnem roku, ki jo zagotavlja 25.
0dlen Ustave. Vendarle je dvostopenjsko sojenje ustavno procesno jamstvo (25.
0dlen Ustave Republike Slovenije), ki zagotavlja pravico do pravnega sredstva.

13.V novem sojenju bo sodi
61
0de prve stopnje naredilo temeljito dokazno oceno, skladno z dolo
0dbo 8.
0dlena ZPP, izvedlo ustrezno materialno procesno vodstvo, v kolikor bo ocenilo, da je to za predmetni postopek potrebno, s katero bo ugotovilo dejstva, ki tvorijo konkretni dejanski stan, ki ga bo subsumiralo pod materialno pravno normo ter ponovno odlo
0dilo o to
7benem zahtevku.

14.Stro
61ki prito
7ebnega postopka so nadaljnji stro
61ki postopka (prvi odstavek 165.
0dlena ZPP).

-------------------------------

1 1 J. Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Zalo
7eba, Ljubljana 2005, prva knjiga, stran 91 in naslednje.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354/1

Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 48

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1976) - ZZZDR - člen 59

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 74

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.