Jedro

Pritožnik se je udeležil postopka na prvi stopnji, kjer dejstev, ki jih navaja v pritožbi, ni zatrjeval. Ni sprejemljivo pritožbeno pojasnilo, da ni vedel, kakšni so podatki smrtovnice, in da v zapuščino ne spadajo njegova in ženina vlaganja, saj iz zapisnika o zapuščinski obravnavi izhaja nasprotno, namreč izrecna ugotovitev, kaj spada v zapuščino.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

(1) Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da zapuščina obstoji iz nepremičnine, vložka št. 300 k. o. Z., parc. št. 122/1, 122/6, 122/8 in 122/9. Na podlagi zakonitega dedovanja je razglasilo dediče hčerki K. V. in B. K. ter sinova J. P. in J. P., vsakega do 1/4 in po pravnomočnosti sklepa odredilo vpis v zemljiško knjigo.

(2) Proti sklepu se pravočasno pritožuje dedič J. P. iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne v novo odločanje, češ da je bil postopek začet na podlagi smrtovnice, ki jo je vložila B. K., in je vseboval samo formalne podatke iz javnih evidenc, kaj spada v zapuščino, kar ni natančno stanje premoženja pokojne, zato obseg ni pravilno ugotovljen. V vrednost zapuščine bi se morala všteti tudi vlaganja pritožnika in M. P. v vrednost stavbe na parceli 122/6, kar predstavlja po pritožnikovem mnenju pridobitev 1/5 vrednosti te stavbe. Sodišče je po mnenju pritožnika kršilo 162. in 165. čl. Zakona o dedovanju, saj dediči niso bili posebej seznanjeni s podatki smrtovnice in pritožnik ni bil opozorjen, da v zapuščino ne spadajo njegova vlaganja in vlaganja njegove žene. Po njegovem mnenju sta dobila lastninsko pravico na originarni način.

(3) Na pritožbo je odgovoril dedič J.P. in predlagal, da jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

(4) Pritožba ni utemeljena.

(5) Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik v pritožbi navaja nova dejstva, torej dejstva, ki jih ni navajal v postopku na prvi stopnji. Upoštevaje določbo 1. odst. 337. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami, od tu ZPP), ki se glede na določbo 163. čl. Zakona o dedovanju (Ur. l. SRS, št. 15/76, s spremembami, od tu ZD) smiselno uporablja tudi v zapuščinskem postopku, sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva ter predlagati nove dokaze le, če jih brez svoje krivde ni mogel navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Iz zapisnika o zapuščinski obravnavi (listovna številka 9) izhaja, da se je pritožnik udeležil postopka na prvi stopnji ter da v tej fazi postopka dejstev, ki jih navaja v pritožbi, ni zatrjeval. Ni sprejemljivo pritožbeno pojasnilo, da ni vedel, kakšni so podatki smrtovnice, in da v zapuščino ne spadajo njegova in ženina vlaganja, saj iz zapisnika o zapuščinski obravnavi izhaja nasprotno, namreč izrecna ugotovitev, kaj spada v zapuščino. Pri tem nista bili kršeni niti določba 162. čl. ZD (splošna določba o predmetu zapuščinskega postopka) niti določba 165. čl. ZD (splošna določba o ugotovitvi in varovanju pravic strank). Pritožnikove navedbe v pritožbenem postopku so torej uveljavljane prepozno, saj ni izkazal nobenega razloga, ki bi v smislu prej navedene procesne določbe omogočalo upoštevanje v pritožbi prvič navedenih dejstev. Ob tem naj pritožbeno sodišče le doda, da so si pritožbene navedbe tudi v nasprotju, saj pritožnik želi, da bi se v zapuščino štela tudi vlaganja, hkrati pa trdi, da je postal lastnik na določnem deležu zaradi vlaganj na originarni način. Za uveljavljanje slednjega (kar sicer po materialnem pravu ni utemeljeno) ima na voljo vsa ustrezna pravna sredstva in postopke.

(6) Izkaže se, da so pritožbeni očitki neutemeljeni, in ker niso podani niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti (1. in 2. odst. 350. čl. ZPP), je bilo treba pritožbo na podlagi 353. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.