Jedro

Tožena stranka je za škodo, ki je nastala tožniku iz škodnega dogodka, odgovarja objektivno, saj gre pri delu na krožni žagi, ki je v pogonu, za delo v pogojih povečane nevarnosti.

Poleg objektivne odgovornosti je podana tudi krivdna odgovornost tožene stranke za škodo, ker tožnika kot mladega delavca, ki je bil prvi dan zaposlen, ni v zadostni meri poučila o varnem delu na krožni žagi, ampak mu je posredovala le ustne napotke, in ker ga ni poslala na tečaj za varno delo, tako da bi opravil izpit iz varstva pri delu, pred je začel opravljati delo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku Damjanu Šumahu plačati odškodnino v znesku 2.800,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 9. 2004 dalje do plačila, v roku 15 dni pod izvršbo. V presežku od 2.800,00 EUR do 5.600,00 EUR je tožbeni zahtevek zavrnilo. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 1.481,20 EUR v roku 15 dni od vročitve sodbe, do takrat brez obresti, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je, da tožena stranka nosi sama svoje stroške postopka.

Zoper ugodilni del sodbe se pritožuje tožena stranka iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da nasprotuje izdani sodbi, ker sodišče pri odločitvi o tožbenem zahtevku ni upoštevalo nobenega razloga, ki ga je navedla tožena stranka. Sodišče tako sodbo utemeljuje izključno samo na izpovedi tožnika in z dejstvom, da bi tožnik moral imeti opravljen izpit iz varstva pri delu. Ni pa upoštevalo dejstva, da je tožnik delal prvi dan in da mu delodajalec ni uspel urediti možnosti za opravljanje teoretičnega dela izpita iz varstva pri delu. Vsekakor pa je bil tožnik pred nastopom dela zelo natančno poučen, kako mora pravilno in varno opravljati delo na krožni žagi. Prečital je tudi navodila za varno delo, kar je tudi sam potrdil pri zaslišanju na glavni obravnavi. Poleg tega se je tožnik strinjal, da bo opravljal delo na tej žagi in ker temu delu ni nasprotoval, je toženka mnenja, da ni odškodninsko odgovorna za nastalo delovno nezgodo. Izpodbijano sodbo je zato potrebno razveljaviti, saj bi moralo sodišče za odločitev v tej zadevi sprejeti še dodatne dokaze o tem, kako deluje delovni stroj. To pa je mogoče le tako, da si demonstracijo delovnega postopka ogleda sodnik, ki odloča o tej zadevi. Navedeni dokaz je toženka predlagala že na glavni obravnavi, vendar je bil ta predlog spregledan. Prav tako je toženka predlagala zaslišanje priče A.S., kateri je bil prisoten v času praktičnega poučevanja tožnika in tudi navzoč pri opozorilu s strani direktorja toženke, da bo tožnik odstranjen z delovnega mesta, če ne bo pravilno in varno opravljal dela na krožni žagi, kot mu je bilo pokazano. Tudi tega bistvenega predloga za izvedbo navedenega dokaza sodišče ni hotelo upoštevati. Ne strinja se tudi z odločitvijo sodišča, ki je tožniku priznalo zamudne obrestmi od prisojene glavnice od 25. 9. 2004 dalje, saj je mnenja, da je za dolgotrajnost postopka v pretežnem delu kriv tožnik, ker je vložil tožbo na nepristojno sodišče. Mnenja je tudi, da je pomembno dejstvo, da je tožnik v tožbi navajal, da je prišlo do poškodbe sredinca leve roke, vendar se je v postopku z izvedencem medicinske stroke ugotovilo, da ima poškodovan kazalec leve roke. Izvedensko mnenje je zato brezpredmetno, ker se ne nanaša na predmet tožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določb postopka, kot mu to nalaga drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 – 45/2008). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje v postopku ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo in odločilo ob pravilni uporabi materialnega prava.

Tožniku, ki je bil zaposlen pri toženi stranki, se je dne 4. 11. 2002 na delu pripetila delovna nezgoda. Pri razrezu desk za pripravo palet na krožni žagi je deska zdrsnila, pri čemer mu je list žage poškodoval kazalec leve roke. Po prepričanju tožnika predstavlja delo na žagi delo v pogojih povečane nevarnosti, zato je mnenja, da tožena stranka za vso škodo iz škodnega dohodka odgovarja objektivno, podana pa je tudi njena krivdna odgovornost, ker ni poskrbela za ustrezno organiziranje delovnega procesa in varnost delavcev. Zaradi posledic poškodbe je od tožene stranke s tožbo uveljavljal plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 5.600,00 EUR.

Odškodninsko odgovornost delodajalca ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 s sprem.) v 184. členu. Če je delavcu povzročena škoda pri delu ali v zvezi z delom, mu jo mora povrniti delodajalec po splošnih pravilih civilnega prava (1. odstavek 184. člena ZDR). Obligacijski zakonik (OZ, Ur. l. RS, št. 83/01) v 131. členu določa, da kdor drugemu povzroči škodo, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde (krivdna odgovornost). Za škodo od stvari ali dejavnosti, iz katerih izvira večja škodna nevarnost za okolico, pa se odgovarja ne glede na krivdo (objektivna odgovornost), in sicer po 150 členu OZ za škodo od nevarne stvari odgovarja njen imetnik, za škodo od nevarne dejavnosti pa tisti, ki se z njo ukvarja.

Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da tožena stranka po temelju v celoti odgovarja tožniku za škodo, ki mu je nastala iz škodnega dogodka. Pri tem sicer ni sledilo zatrjevanjem tožnika, da je odgovornost tožene stranke objektivna, saj po mnenju sodišča delo na žagi samo po sebi ne predstavlja objektivno nevarne dejavnosti. Je pa ugotovilo, da tožena stranka odgovarja iz naslova krivdne odgovornosti, ker tožnika kot mladega delavca, ki je bil prvi dan zaposlen, ni v zadostni meri poučila o varnem delu na krožni žagi, saj je bil tožnik deležen le ustnih napotkov delodajalca, ni bil pa poslan na tečaj za varno delo, zaradi česar tudi ni imel opravljen izpit iz varstva pri delu, preden je začel opravljati svoje delo. Sodišče je navedene ugotovitve povzelo iz mnenja sodnega izvedenca iz varstva pri delu D.M. z dne 25. 3. 2009, ki je tudi ugotovil, da krožna žaga ni bila zaščitena tako, kot to določa Pravilnik o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri mehaničnem predelovanju lesa in podobnih materialov (Ur. l. SFRJ, št. 40/61 – v nadaljevanju Pravilnik), kot tudi, da so bila izobešena navodila za varno delo na podmizni krožni žagi zelo splošna in niso zajemala konkretnih napotkov za varno delo na konkretni krožni žagi. Po mnenju izvedenca je zato vzrok za delovno nezgodo pripisati predvsem v neustreznem praktičnem usposabljanju tožnika in pomanjkljivostim sporne krožne žage, ki kritičnega dne ni izpolnjevala zahtev Pravilnika. Upoštevaje podano izvedensko mnenje je sodišče prve stopnje zaključilo, da je do delovne nezgode prišlo izključno iz razloga na strani tožene stranke, ker v skladu z zakonskimi predpisi iz varstva pri delu, tožniku varnega dela na krožni žagi, ni zagotovila.

Pritožbeno sodišče v celoti sprejema dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ne strinja pa se s stališčem sodišča, da tožena stranka za škodo, ki je nastala tožniku iz škodnega dogodka ne odgovarja iz naslova objektivne odgovornosti, saj gre pri delu na krožni žagi, ki je v pogonu, nedvomno za delo v pogojih povečane nevarnosti, kar pomeni, da v takem primeru delodajalec odgovarja po načelih objektivne odgovornosti. Vendar v konkretnem primeru navedeno stališče sodišča za presojo odločitve ni bistveno, saj je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožena stranka tožniku po temelju v celoti odgovarja za škodo tudi iz naslova krivdne odgovornosti, pri čemer se je oprlo predvsem na mnenje sodnega izvedenca iz varstva pri delu, ki je v svojem izvedenskem mnenju podrobno obrazložil, v čem je tožena stranka kršila predpise iz varstva pri delu, kar je imelo za posledico nastanek delovne nezgode. Ravno na tej podlagi je torej izkazano, da tožena stranka kot delodajalec tožniku pri delu na krožni žagi ni zagotavljala pogojev za varno delo, kot to delodajalcu izrecno nalaga 43. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 s sprem.). Zaradi tega je potrebno ugotoviti, da je pravno pravilna presoja sodišča, da tožena stranka po temelju v celoti odgovarja tožniku za škodo, ki mu je nastala zaradi škodnega dogodka.

V zvezi z očitki pritožbe, da je sodišče dejansko stanje nepopolno ugotovilo, ker ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, ki so potrebni za presojo odločitve, je potrebno poudariti, da so ti očitki povsem neutemeljeni. ZPP v 213. členu namreč izrecno določa, da sodišče samostojno odloča, katere dokaze bo izvedlo. To pa pomeni, da čeprav sodišče ni izvedlo vseh ponujenih dokazov, je za tako odločitev imelo podlago v 2. odstavku 213. člena ZPP, saj je izvedlo vse tiste dokaze, ki so potrebni za ugotovitev odločilnih dejstev.

Pritožbeno sodišče se do ostalih pritožbenih navedb ni opredeljevalo, ker za presojo odločitve niso bistvenega pomena (360. člen ZPP).

Upoštevaje vse navedeno, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku izplačati odškodnino zaradi delovne nezgode v obsegu, kot to izhaja iz ugodilnega dela izpodbijane sodbe (1. odstavek izreka sodbe), pri čemer je tudi odločitev o datumu začetka tega zakonskih zamudni obresti od prisojene glavnice povsem pravilna in v skladu z zakonom in se z razlogi za tako odločitev pritožbeno sodišče v celoti strinja z obrazložitvijo v izpodbijani sodbi in teh razlogov ne ponavlja.

Zaradi vsega navedenega in ker pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).