Jedro

V predmetnem in podobnih primerih je torej odločilno to, kdo je zavezanec za plačilo posamezne sodne takse, oziroma ali gre za uvedbo določenega postopka ali pa za opravo posameznega dejanja.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določbe tretjega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrnilo predlog odvetnice N. S. z dne 28. 12. 2020 za oprostitev plačila sodne takse v znesku 18,40 EUR.

2. Zoper sklep se je zagovornica na podlagi določil tretjega odstavka 374. člena v zvezi s 400. členom ZKP pravočasno pritožila. Uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in napadeni sklep spremeni tako, da predlogu z dne 22. 12. 2020 ugodi in obtoženega S. Z. oprosti plačila sodne takse v višini 18,40 EUR oziroma podrejeno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zagovornica pritožbeno izpostavlja, da je v predmetni kazenski zadevi v sodni spis vpogledala in pridobila fotokopije listin v imenu in za račun obtoženca, kot jo je tudi sam zaprosil, ko je bila pri njem na obisku v ZKPZ Dob. Zagovornica je zaprosila za fotokopije predmetnih listin zaradi varovanja pravnih interesov obtoženca, ne pa nje same. Nerazumljivo se ji zdi, da mora stroške založiti za osebo, ki je niti ne pozna, še zlasti glede na 50% zmanjšano plačilo v primeru zagovarjanja po uradni dolžnosti ter ob dejstvu, da sodišče o stroških zagovornika odloča šele po končanju kazenske zadeve. Izpostavlja še, da je od prvega sodišča prejela vlogo, v kateri obtoženec neresnično trdi, da ni kooperativna in da ne upošteva njegovih želja in zahteva zagovorničino razrešitev. Zato je nepošteno, da bi bila primorana plačati sodno takso za prepis listin, pri tem pa obtoženec o njej raznaša neresnice. Sklicuje se še na različno prakso okrožnih sodišč ter tudi samega Okrožnega sodišča v Celju.

5. Sodišče druge stopnje zavrača zgoraj povzeta pritožbena izvajanja zagovornice kot napačna in pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča pod točko 4 obrazložitve izpodbijanega sklepa, da je v obravnavanem primeru, torej kot gre za plačilo sodne takse za preslikavo listin iz sodnega spisa po tarifni številki 10103 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), taksna zavezanka odvetnica ne pa obtoženec, ki ga je zagovarjala po uradni dolžnosti. Po določbi prvega odstavka 3. člena ZST-1 mora po tem zakonu predpisane takse plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, razen če ZST-1 ne določa drugače. V predmetnem primeru je odvetnica oziroma obtoženčeva zagovornica predlagala opravo posameznega dejanja, t. j. preslikavo listin (vloga z dne 9. 12. 2020 na list. št 137) in zato je prvo sodišče 10. 12. 2020 njej izdalo Plačilni nalog za plačilo takse po tarifni številki 10103 v znesku 18,40 EUR. Kot pravilno razloguje prvo sodišče, gre za stroške odvetniške storitve (izdatki, potrebni za izvršitev storitve) po 7. alineji 9. člena Odvetniške tarife (izdatki za fotokopiranje, prepisovanje). Po tretjem odstavku 2. člena Odvetniške tarife je te stroške odvetniku dolžna povrniti stranka oziroma naročnik storitve, v predmetnem primeru, ko gre za zagovarjanje obtoženca po uradni dolžnosti, pa bo ta izdatek zagovornici povrnjen iz sredstev proračuna na podlagi njene zahteve, ki jo bo predložila sodišču. V predmetnem in podobnih primerih je torej odločilno to, kdo je zavezanec za plačilo posamezne sodne takse, oziroma ali gre za uvedbo določenega postopka ali pa za opravo posameznega dejanja. Tako bo npr. zavezanec za plačilo sodne takse za vložitev zasebne tožbe po tarifni številki 7211, ker bo šlo za uvedbo postopka, zasebni tožilec, pa četudi bo to zasebno tožbo vložil po pooblaščenemu odvetniku, plačilni nalog pa bo v tem primeru izdan na ime zasebnega tožilca.

6. Ker uveljavljani pa tudi uradoma upoštevni (peti odstavek 402. člena ZKP) pritožbeni razlogi tako niso podani, je izpodbijani sklep o stroških postopka pravilen in zakonit, sodišče druge stopnje pa je zagovorničino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

7. Pritožbeno sodišče zagovornici ni odmerilo sodne takse za pritožbo zoper sklep o stroških kazenskega postopka, saj se po četrtem odstavku 10. člena ZST-1, v postopkih odločanja o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks in o pritožbi zoper sklep o tem predlogu, taksa ne plača.