Jedro

Pri preizkusu izpolnjenosti pogoja iz 66. člena ZGO-1 se organ ni dolžan spuščati v presojo predložene projektne dokumentacije z vidika primernosti v njej prestavljenih strokovnih rešitev, temveč mora preveriti ali ima projekt za izdajo gradbenega dovoljenja vse sestavine in ali so te skladne s prostorskim aktom.

Sodna kontrola je omejena le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, sodišče pa se ne spušča v presojo primernosti ocene izvedbe gradbenega projekta, če je obrazložena z razumnimi razlogi, saj bi šlo v tem primeru za strokovno presojo projekta.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo investitorki A.A., v tem upravnem sporu prizadeti stranki, izdal zgoraj navedeno gradbeno dovoljenje za nadzidavo obstoječe stavbe v dimenzijah 4, 5 m x 3,03 m, na naslovu ....., na zemljišču s parc. št. 2182/15 k.o. ..., pri čemer se bodo iz pritličja stanovanjske stavbe izvedle stopnice v mansardo, nad nadzidanim prostorom pa se bo izvedlo leseno ostrešje z enokapno streho, kot podaljšek strešnega obstoječega dela objekta, s padcem proti zahodu. Naklon bo enak, kot pri obstoječi strehi, 11,40-, vgradili pa se bosta dve strešni okni, pri čemer bo nadzidani del v najvišjem delu 5,50 m nad obstoječo nulto koto pritličja.

2. Iz izreka izhaja, da mora investitorka izvesti gradnjo po priloženem projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga sestavljajo vodilna mapa št. 23059-16-K/GK z dne november 2016, načrt arhitekture št. 23095-16-K/GK-1 november 2016, načrt gradbenih konstrukcij, št. 23095-16-K/GK-3 z november 2016, elaborat zasnove požarne varnosti, november 2015 načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki november 2015 in elaborat zaščite pred hrupom z dne 15. 11. 2016. 3. Zoper navedeno izdano gradbeno dovoljenje sta se pritožili tožeči stranki in predlagali njegovo odpravo (25. 7. 2017), in sicer kot stranska udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja na vrstni stanovanjski stavbi na parceli 2182/14 v k.o. ..., saj sta neposredna soseda navedenega objekta, kjer bi se naj izvedla gradnja in soseda investitorke A.A. Stranska udeleženca sta pritožbo vložila iz razloga, ker je stanovanjska stavba investitorke del niza stanovanjskih stavb in bi poseg izstopal iz sicer enotno zasnovanega niza, pri čemer imajo stanovanjske stavbe skupne predelne stene. Investitorka pa je že pred časom na svoji stavbi izvajala gradbena dela brez gradbenega dovoljenja in tako z nedovoljenim gradbenim posegom presegla cenzus z Odlokom določenega povečanja volumna svoje stanovanjske stavbe za 10 %. Po mnenju tožečih strank kot stranskih udeležencev v postopku izdaje izpodbijanega gradbenega dovoljenja, Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove Maribora (Medobčinski uradni vestnik, št. 1/14- v nadaljevanju PUP) sicer dopušča možnost dograditve stanovanjskih stavb za do 10 % povečanega volumna, vendar pa po njuni oceni možnost še ne pomeni hkrati tudi dovoljenja za tak poseg, saj morajo biti v takšnem primeru izpolnjeni še dodatni pogoji, katerih pa investitorka ne more izpolniti.

4. Drugostopenjski organ je zavrnil pritožbo stranskih udeležencev v postopku in v odločbi odgovoril na vse navedbe takrat strank z interesom, na katere se sodišče sklicuje in jih v izogib ponavljanja na tem mestu ne navaja. Sodišče izpostavlja zgolj nekatere izmed elementov predmetnega spora in odgovora oziroma odločitve drugostopenjskega organa. Drugostopenjski organ je v zavrnilni odločbi jasno navedel, da mora pristojni upravni organ za gradbene zadeve pred izdajo samega gradbenega dovoljenja, na podlagi določbe prvega odstavka 66. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), preveriti kar 7 pogojev, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da je lahko gradbeno dovoljenje izdano. Tako je pristojni upravni organ navedene pogoje preveril in svoje ugotovitve tudi jasno obrazložil v odločbi, kar je pa še dodatno pojasnil tudi drugostopenjski organ v obrazložitvi drugostopenjske odločbe. Iz obrazložitve izhaja, da je nadzidava obstoječe enostanovanjske stavbe dopustna na podlagi 8. člena PUP, po katerem so površine za stanovanje pretežno namenjene bivanju, kakor je tudi obravnavani objekt. V skladu z 9. alineo prvega odstavka 10. člena PUP so v okviru obstoječih stavb dopustne tudi nadzidave do 10 % volumna stavbe na območju eno in dvo stanovanjskih stavb, pri čemer gre pri investitorki, katere obstoječi objekt ima skupno bruto prostornine 320,70 m3, za povečanje objekta v bruto prostornini 22,30 m3, kar predstavlja 6,95 %, zaradi česar gre za dopusten poseg. Iz obrazložitve prav tako izhaja, da je bila vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja predložena vsa zahtevana dokumentacija in so tako neutemeljene pritožbene navedbe stranskih udeležencev, da v primeru niza stanovanjskih med seboj povezanih stavb ni mogoče uporabiti 9. alinee 10. člena PUP, ker bi naj ta dovoljeval le nadgradnje v primeru eno ali dvo stanovanjskih stavb. Zmotno je stališče strank z interesom, da v obravnavanem primeru ne gre za enostanovanjsko stavbo, in da ni mogoče uporabiti določbe 9. alinee 10. člena PUP, saj okoliščina, da gre za vrstno hišo ne spremeni dejstva, da je obravnavana stavba na parc. št. 2182/15 enostanovanjska stavba, saj spadajo skladno z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11) med enostanovanjske stavbe tudi vrstne hiše ali dvojčki, v katerih se nahaja eno stanovanje, kjer ima vsako stanovanje svojo streho in lasten vhod iz pritličja. Da je v konkretnem primeru tako, dokazuje k vlogi priložen projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, s katerim sta bila pritožnika pred izdajo izpodbijanega dovoljenja seznanjena. Pritožbeni organ je še pojasnil, da ne držijo navedbe stranskih udeležencev, da se nameravani nadzidani del dotika skupne stene, saj bo nadzidani del oddaljen 2,98 m od sosednje parc. št. 2182/14 iste k.o. ... Nadalje je pritožbeni organ pojasnil, da glede razpok v zidu zalepljenih žlebov in vgreznjenih tlakovcev, kakor tudi dozidave objekta investitorke v pritličju z zaprtjem terase velikosti 2,5 m x 6 m niso predmet tega postopka in ne vplivajo na izdajo gradbenega dovoljenja, pri čemer so napačna naziranja strank z interesom glede vsebine sodbe II U 473/2015, saj je bilo v navedenem upravnem sporu odločeno, da sporni poseg ne predstavlja rekonstrukcije obstoječega objekta, temveč nadzidavo objekta.

5. Tožnika se s predmetno odločitvijo ne strinjata in vlagata tožbo pri tukajšnjem sodišču z namenom odprave zgoraj navedenega gradbenega dovoljenja, saj menita, da gradbeno dovoljenje ne bi smelo biti izdano, ker sama nista podala soglasja k nameravanemu gradbenemu posegu. Njune tožbene navedbe so po vsebini enake, kot navedbe v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo, zaradi česar jih sodišče na tem mestu ne navaja ponovno.

6. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

7. Prizadeta stranka v tem postopku je investitorka A.A., ki v odgovoru na tožbo navaja, da tožeči stranki ne moreta vlagati tožbe, ker se ne strinjata z določili PUP in zaradi domnevnih strokovnih napak v tem dokumentu, saj so njune navedbe glede strokovnih vprašanj gradnje vrstnih hiš laične in netočne iz razlogov, kot jih je sama prizadeta stranka navedla že v opredelitvi do navedb pritožnikov dne 12. 8. 2017, zaradi česar predlaga, da se tožba zavrne.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Sodišče v upravnem sporu presoja zakonitost dokončnih izdanih upravnih aktov (2. člen Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), in sicer v času, ko so bili izdani, kar zagotavlja sodni nadzor nad zakonitostjo delovanja upravnih organov v času odločanja.

10. V obravnavanem primeru je sporna odločitev organa o izdaji gradbenega dovoljenja za nadzidavo na enostanovanjski stavbi, pri čemer gre za nadzidavo manj zahtevnega objekta na parc. št. 2182/15 k.o. ..., v tlorisni velikosti nadzidave 5,56 m x 3,03 m in skupnega povečanja volumna obstoječe stavbe za 6,95 % oziroma 22,30 m3. Organ je presodil, da je tovrstna nadzidava v skladu s PUP in ne predstavlja povečanja obstoječega objekta za več kot 10 %, pri čemer so razlogi za takšno odločitev v zadostni meri obrazloženi in argumentirani tako v prvostopenjski, kakor v drugostopenjski odločbi in se sodišče nanje sklicuje ter jih na tem mestu ne navaja ponovno (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

11. 54. člen ZGO-1 določa vsebino zahteve za pridobitev gradbenega dovoljenja, nadaljnji členi pa postopek njegove pridobitve, pri čemer so v 66. členu določeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja. Iz slednjega med drugim izhaja, da je moral pristojni organ pred izdajo gradbenega dovoljenja preveriti tudi ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom ali ima projekt predpisane sestavine, ali je bila opravljena revizija projektne dokumentacije, kadar je predpisana ter ali so revidenti in odgovorni revidenti, ki so revizijo opravili med reviziranjem izpolnjevali pogoje za revidenta na odgovornega revidenta. Podrobnejšo vsebino PGD pa določa Pravilnik o projektni dokumentaciji (v nadaljevanju Pravilnik), ki je izdelan na podlagi določb ZGO-1. 12. Iz navedenih ureditev in tudi ostalih določb ZGO-1 izhaja, da se pri preizkusu izpolnjenosti pogoja iz 66. člena ZGO-1 organ ni dolžan spuščati v presojo predložene projektne dokumentacije z vidika primernosti v njej prestavljenih strokovnih rešitev, temveč mora preveriti ali ima PGD vse sestavine in ali so te skladne s prostorskim aktom.1

13. Vodilna mapa PGD mora skladno s Pravilnikom vsebovati lokacijske podatke, ki morajo glede na vrsto gradnje vsebovati tudi navedbe veljavnega prostorskega akta, ki določa rešitve oziroma pogoje za gradnjo z opisom usklajenosti z njim in grafični prikaz lege objekta na zemljišču tako, da je razvidna njegova tlorisna velikost na stiku z zemljiščem z značilnimi absolutnimi in relativnimi višinskimi koti, projekcija najbolj izpostavljenih nadzemnih ali podzemnih delov glede na zemljišče, odmike od sosednjih zemljišč, sosednjih objektov ter varovanih območij in varovalnih pasov (2. in 4. alinea prvega odstavka 18. člena Pravilnika).

14. Iz spisovne dokumentacije je razvidno, da je stranka z interesom – investitorka, ob podaji vloge za izdajo gradbenega dovoljenja predložila vso potrebno dokumentacijo, pri čemer je bila dokumentacija predložena tudi stranskemu udeležencu, ki je na zapisnik dne 5. 1. 2017 ugotovil, da po pregledu dokumentacije ugotavlja, da je nadzidava v okviru utemeljenih 10 % in s tem v skladu z veljavnim PUP za Maribor.

15. Po presoji sodišča je tako bilo predmetno gradbeno dovoljenje izdano v skladu z določili PUP-a, v postopek pa so bili kot stranski udeleženci pritegnjeni tako oba tožnika, kakor tudi B.B. in C.C. kot solastnika druge sosednje parcele, ki zoper predvideni objekt nista imela nobenih pripomb.

16. Sodišče zaključuje, da iz navedb obeh tožečih strank izhaja, da na predloženi projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja nista podali vsebinskih, argumentiranih in pravnorelevantnih dejstev. Zgolj nestrinjanje s predvidenim gradbenim posegom in domnevno nelegalno gradnjo investitorke iz preteklosti, niso pravno relevantna dejstva, na podlagi katerih bi sodišče lahko ugotovilo, da predmetno gradbeno dovoljenje ni bilo izdano v skladu z veljavno zakonodajo.

17. Pri navedenem sodišče pripominja, da sodišče ob presoji izdaje tovrstnega gradbenega dovoljenja ugotavlja tudi morebitne napake v postopku v smislu nemožnosti izjave stranskih udeležencev oziroma neseznanitve z nameravano gradnjo. Iz spisovnega gradiva izhaja, da sta tožnika kot stranska udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja aktivno sodelovala, zaradi česar jima ni bila kratena pravica do izjave in do seznanitve s projektom. Dejstvo, da se kot soseda investitorke z nameravano gradnjo ne strinjata, ne pomeni, da zgolj iz tega razloga gradbeno dovoljenje ne more biti izdano. V kolikor namreč investitor izpolnjuje vse pogoje zahtevane z zakonom in je projekt, po katerem se bi naj nameravana gradnja izvedla in je v skladu s prostorskim aktom, kar je bilo v obeh odločbah dovolj jasno obrazloženo ter so izpolnjeni pogoji (določeni v prvem odstavku 66. člena ZGO-1) in kolikor niso prisotni drugi stvarno in pravno utemeljeni razlogi, ni mogoče trditi, da je tako izdano gradbeno dovoljenje nezakonito. Okoliščine, ki jih navajata tožnika, ki bi naj izhajale tudi iz priloženih fotografij glede emisij meteorne vode iz žlebov, glede zamika tlakovcev in razpok na zidu, pa so lahko zgolj predmet drugih morebitnih inšpekcijskih postopkov ali civilno pravnih postopkov za prenehanje motenja z emisijami.

18. Kot je že navedel pritožbeni organ tudi domnevno predhodno povečanje investitorkine hiše ob zasteklitvi balkonske lože, ni predmet postopka za izdajo predmetnega gradbenega dovoljenja. Iz priloženega projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je priloga upravnega spisa namreč jasno izhajajo splošni podatki o objektu in soglasij podatkov o izdelovalcih projekta, izjava odgovornega vodje projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, lokacijski podatki, izkaz požarne varnosti stavbe, izkaz energijskih karakteristik prezračevanja stavbe, izkaz o zaščiti pred hrupom ter kopijo pridobljenih soglasij in soglasij za priključitev, kar so vse potrebni dokumenti za pridobitev veljavnega gradbenega dovoljenja. Tako iz PGD in gradbenega dovoljenja izhaja utemeljitev nameravane gradnje, z vplivi nadzidave na sosednje obstoječe objekte, z vplivi obstoječih objektov na novo nadzidavo v smislu zagotavljanja svetlobno tehničnih pogojev in požarno varnostnih pogojev, z upoštevanjem značilnosti območja nameravane gradnje, kakor tudi gostote in način stanovanjske pozidave, medtem ko tožnika ne v upravnem postopku in tudi ne v tožbi nista izkazala nasprotnega in tako s pavšalnimi ugovori ne moreta uspeti. Po 65. členu ZGO-1 mora namreč stranka, ki nameravani gradnji nasprotuje, za svoje trditve predložiti dokaze. Tako sodišče pripominja, da se fotografije, ki sta jih tožeči stranki predložili in se nanašajo na emisije meteornih vod in odmike tlakovcev, ne nanašajo na predmetni postopek, zaradi česar njunim navedbam ni bilo mogoče pritrditi. Prav tako tudi navedbe obeh tožnikov, da bo omejena njuna lastninska pravica, ker gre za naselje vrstnih hiš, brez odsotnosti konkretnih dokazov v tej smeri in njene izkazanosti, ostaja na ravni pavšalnosti, zaradi česar sodišče tovrstnih navedb ne more obravnavati.

19. Pri navedenem sodišče pojasnjuje, da je sodna kontrola v teh postopkih omejena le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, sodišče pa se ne spušča v presojo primernosti ocene izvedbe gradbenega projekta, če je obrazložena z razumnimi razlogi, saj bi šlo v tem primeru za strokovno presojo projekta.

20. Tako je sodišče glede na navedeno presodilo, da je tožba tožnikov neutemeljena in jo je zato zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in je v skladu z drugo alineo drugega odstavka 59. člena ZUS odločilo na seji brez glavne obravnave, saj je bilo mogoče ob vpogledu v predlagane listine spisa v že okviru presoje pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega akta odločiti brez obravnave.

1 Enako sodna praksa I U 230/2012, I U 139/2017 in druge.