Jedro

Časovne meje pravnomočnosti opredeljujejo trenutek, ki ga sodišče ob ugotavljanju dejanskega stanja še lahko upošteva pri izdaji odločbe. Pravnomočnost se ne nanaša na tisto in ne zajema tistega, kar se je zgodilo kasneje (po zaključku zadnjega naroka).

Izrek

I. Pritožbi se deloma ugodi, tako da se v drugem odstavku III. točke sklepa sodišča prve stopnje besedilo » od septembra do vključno novembra 2019 plačanih 220,00 EUR, decembra 2019 pa 150,00 EUR« nadomesti z besedilom »od septembra do vključno novembra vsak mesec po 220,00 EUR plačane preživnine za vsakega otroka, decembra 2019 pa 150,00 EUR za vsakega otroka«.

II. V ostalem se pritožba zoper III. točko izreka zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Vsak udeleženec krije svoje stroške postopka pred sodiščem druge stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z navedenim sklepom odločilo, da se zakonska zveza med predlagateljem in nasprotno udeleženko razveže (I. točka izreka) in da se stiki med otrokoma s predlagateljem (očetom) določijo po sprotnem in predhodnem dogovoru med staršema, v korist mladoletnih otrok, kar se starša dogovorita vsaj tri dni pred predvidenim stikom, oče svoje predloge sporoči preko e-pošte na naslov nasprotne udeleženke (matere), kar ta potrdi ali na drug sporazumno dogovorjen način (II. točka izreka). Nadalje je v III. točki odločilo, da je predlagatelj dolžan od 24. 5. 2019 dalje za mld. N.F.R. plačevati preživnino v znesku 220,00 EUR in za mld. M.F.R. preživnino v znesku 210,00 EUR. Tako določeni preživnini je znižalo za sorazmerni del plačane preživnine dne 14. 5. 2019 v višini 600,00 EUR, za dne 13. 6. 2019 plačanih 600,00 EUR, dne 15. 7. 2019 in 13. 8. 2019 plačanih 440,00 EUR, ter od septembra do vključno novembra 2019 plačanih 220,00 EUR, decembra 2019 pa 150,00 EUR. Do pravnomočnosti sklepa zapadle preživninske obroke je predlagatelj dolžan plačati v roku 15 dni, v bodoče dospele preživnine pa do vsakega 18. dne v mesecu za tekoči mesec, v zneskih, ki so določeni s tem sklepom do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin. V primeru zamude je predlagatelj dolžan plačati zakonske zamudne obresti. V presežnem delu je predloge udeležencev zavrnilo (IV. točka izreka) in odločilo, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka (V. točka izreka).

2. Zoper odločitev o preživnini (III. točka izreka izpodbijanega sklepa) se zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka pritožuje predlagatelj. Predlaga, da sodišče zniža preživnino na 170,00 EUR mesečno za vsakega otroka za čas brezposelnosti predlagatelja in da naj se upošteva že plačana preživnina do konca meseca februarja 2020, v skupnem znesku 4.300,00 EUR. Sodišče preživninsko breme zavezanca pri otrocih po deležih različno porazdelilo. Za mladoletno N. je ob ugotovljenih mesečnih potrebah v znesku 329,00 EUR določilo preživninsko obveznost predlagatelja v znesku 220,00 EUR, kar pomeni, da je nanj odpadlo preživninsko breme v deležu 66,87 %. Za mladoletnega M. je sodišče ob ugotovljenih mesečnih potrebah v znesku 294,00 EUR določilo, da je predlagatelj dolžan plačevati preživnino v znesku 210,00 EUR, kar pomeni, da na predlagatelja odpade 71,43 % preživninskega bremena. Ker je porazdelitev preživninskega bremena med oba starša odvisna od njune zmožnosti preživljanja, bi ta delež pri obeh otrocih, ki sta jih dolžna preživljati, moral biti enak. Zmožnost staršev k preživljanju obeh otrok je vsakokrat enaka in odvisna od njunih preživninskih zmožnosti, ki so enake, bodisi, da gre za enega ali več otrok. V tem delu je zato odločitev napačna. Sodišče tudi ni upoštevalo, da je predlagatelj tekom postopka ostal brez zaposlitve in se je njegov mesečni dohodek drastično zmanjšal (za več kot polovico). Za čas njegove brezposelnosti bi sodišče moralo določiti nižjo preživnino, saj ni samovoljno ostal brez zaposlitve in tudi sicer je predlagatelj ves čas iskal zaposlitev. Višina preživnine ne more biti enaka ob mesečnem dohodku 2.000,00 EUR in 673,00 EUR. Napačna je tudi odločitev sodišča glede upoštevanja že plačane preživnine. Med drugim je tudi v mesecih od septembra do novembra 2019 za vsakega od otrok plačal po 220,00 EUR, v mesecu decembru 2019 za vsakega po 150,00 EUR in v mesecu februarju 2020 dvakrat za vsakega od otrok po 150,00 EUR. Sodišče je določeni preživnini znižalo zgolj za nesporna plačila od maja do decembra 2019, ne pa tudi za plačano preživnino 300,00 EUR za oba preživninska upravičenca dne 3. 2. 2020, ko sklep sodišča prve stopnje še ni bil izdan in za dne 18. 2. 2020 plačano preživnino, prav tako 300,00 EUR. Predlaga, da sodišče druge stopnje v tem delu spremeni izpodbijani sklep, podrejeno, da ga razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila in pritožbenim navedbam nasprotovala, predlaga zavrnitev pritožbe ter povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je deloma utemeljena.

5. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) sodišče druge stopnje preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje) ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Pomembnejša sestavina obveznosti staršev skrbeti za življenje otrok je obveznost njihovega preživljanja. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca (189. člen Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ). Nadalje 190. člen DZ določa, da mora sodišče pri odmeri preživnine za otroka upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb.

7. Sodišče prve stopnje je za vse potrebe otrok natančno pojasnilo razloge, zakaj jih v določenem delu priznava oziroma ne priznava. Potrebe mladoletne N. je ocenilo na 329,00 EUR mesečno, potrebe mladoletnega M. pa na 294,00 EUR mesečno. Višini ugotovljenih potreb mladoletnih otrok predlagatelj ne ugovarja. Meni pa, da bi sodišče moralo pri obeh otrocih določiti enak delež preživninskega bremena, ki odpade nanj in da bi moralo upoštevati, da je trenutno brezposeln in prejema bistveno nižji dohodek kot pred tem. Zmožnost staršev za preživljanje se presoja po materialnih in pridobitnih zmožnostih. Te se presojajo po vseh rednih in izrednih dohodkih, splošnem premoženjskem stanju ter vseh možnostih za pridobivanje1. Sodišče prve stopnje je skrbno in natančno presodilo vprašanje predlagateljevih preživninskih zmožnosti in te ocene pritožbene navedbe v ničemer ne omajajo. V zvezi z možnostmi za pridobitev dohodkov staršev je namreč poleg možnosti za zaslužek v danem okolju potrebno upoštevati tudi vse druge zavezančeve sposobnosti glede na njegovo izobrazbo ter zdravstveno stanje2. Sodišče prve stopnje namreč ugotavlja, da je tožnik, ki je bil zaposlen v Avstriji in si tudi sedaj tam išče zaposlitev, v času od februarja 2019 do decembra 2019 prejel 23.549,10 EUR nakazil plač, regresa in božičnice, kar v povprečju mesečno znaša okrog 2.140,00 EUR, dodatno je še iz naslova otroških dodatkov v Avstriji prejel okrog 4.000,00 EUR. Mesečno bi tako njegov dohodek v letu 2019 znašal okrog 2.550,00 EUR mesečno. Pritrditi je sodišču prve stopnje, da predlagatelj zmore zaslužiti v povprečju najmanj trikrat več kot mama, ki prejema plačo v neto znesku 772,00 EUR. Dejstvo, da mu je 8. 11. 2019 prenehalo delovno razmerje in je v času brezposelnosti upravičen le do denarnega nadomestila v znesku 673,95 EUR neto, ob upoštevanju vseh dohodkov, ki jih je prejel v letu 2019 in ob dejstvu, da je sposoben za delo, namreč njegove preživninske obveznosti ne znižuje. Pri ugotavljanju preživninskih zmožnosti namreč ne gre zgolj za ugotavljanje prihodkov preživninskega zavezanca, temveč je v prvi vrsti treba upoštevati, koliko bi predlagatelj lahko zaslužil. Precej boljši standard očeta pa se kaže tudi v okoliščini, da je od 6. 9. do 20. 9. 2019 z novo partnerko dopustoval na Kubi. Primerjava dohodkov obeh staršev in njun življenjski standard zato opravičuje določitev preživnine v znesku 220,00 EUR za N. in 210,00 EUR za M. 8. S takšno določitvijo preživnine je glede na ugotovljene potrebe obeh otrok (za N. v znesku 329,00 EUR mesečno, za M. 294,00 EUR) in preživninske možnosti obeh staršev tudi upravičeno predlagatelju naloženo večje preživninsko breme v primerjavi z nasprotno udeleženko (mamo). Za N. to znaša, kot navaja v pritožbi predlagatelj 66,87 %, za M. pa 71,43 %. Pritrditi je sicer predlagatelju, da bi praviloma moralo biti breme preživljanja za vse otroke v enakem deležu, vendar je hkrati treba opozoriti, da potreb otrok ni mogoče ugotavljati z lekarniško natančnostjo, kot je to pojasnilo že sodišče prve stopnje. Manjše odstopanje v deležu preživninskega bremena za posameznega otroka (manj kot 5 %), ki odpade na predlagatelja, zato ne pomeni kršitve materialnih določb DZ o določanju preživnine. Poleg tega je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo, da je nedenarni prispevek matere znatnejši v primerjavi z očetovim, saj je stikov malo. Sicer pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera tudi preživninsko breme okrog 70 % za oba otroka ne bi bilo previsoko. Upoštevati pa je treba tudi, da je materin nedenarni prispevek k vzgoji in varstvu M., ki je star komaj dobro leto, gotovo še večji kot pri N., ki je stara 11 let. 9. Predlagatelj v pritožbi neutemeljeno uveljavlja dejanske novote, nastale po izdaji sklepa oziroma po zaključku zadnjega naroka dne 13. 1. 2020, v smislu, da bi bilo potrebno upoštevati tudi plačila preživnine v mesecu februarju (za januar in februar v skupnem znesku 600,00 EUR). Že iz zapisnika tega naroka izhaja, da rok za plačilo preživnine v mesecu januarju 2020 še ni potekel, izdajo sklepa pa je sodišče pridržalo le zaradi pridobitve listin (plačilne liste in odločbe ZRSZ za predlagatelja). Sodna odločitev se nanaša na tisto dejansko stanje, ki je obstajalo in je bilo ugotovljeno v času zaključka obravnave pred sodiščem prve stopnje. Dejstev, ki jih v tem času še ni bilo, sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati (izdaja sklepa je bila odložena zaradi prejema drugih listin in ne zaradi upoštevanja naknadnih plačil preživnin), zato ta niso mogla pogojevati nepravilnosti sklepa. Časovne meje pravnomočnosti opredeljujejo trenutek, ki ga sodišče ob ugotavljanju dejanskega stanja še lahko upošteva pri izdaji odločbe. Pravnomočnost se ne nanaša na tisto in ne zajema tistega, kar se je zgodilo kasneje (po zaključku zadnjega naroka).

10. Deloma je pritrditi pritožbi le glede upoštevanja že plačanih zneskov preživnin, iz izreka izpodbijanega sklepa namreč ne izhaja dovolj jasno, da so bile plačane preživnine v obdobju od septembra do vključno novembra 2019 mesečno po 220,00 EUR za vsakega otroka, decembra 2019 pa 150,00 EUR za vsakega otroka. Navedeno je kot nesporno ugotovilo sodišče prve stopnje na naroku dne 13. 1. 2020 (l. št. 125), sicer pa nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo tem navedbam ni nasprotovala. Sodišče druge stopnje je zato deloma ugodilo pritožbi predlagatelja in v tem delu spremenilo izrek sklepa (4. alineja 358. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

11. V ostalem je glede na pojasnjeno, ker ostali pritožbeni razlogi niso utemeljeni, niti niso podane kršitve, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, pritožbo predlagatelja zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka (353. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

12. O stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči sodišče po prostem preudarku (101. člen ZNP-1). Predlagatelj, ki je priglasil stroške sestave pritožbe, je uspel v zelo majhnem obsegu (sklep sodišča prve stopnje je bil spremenjen predvsem zaradi bolj jasnega izreka). Tudi nasprotna udeleženka je priglasila stroške odgovora na pritožbo, vendar tudi ta ni bistveno pripomogel k razrešitvi zadeve. Glede na navedeno in ob upoštevanju, da gre za odločanje zaradi varovanja koristi otrok, je tudi sodišče druge stopnje odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka.

1 VSL v zadevi IV Cp 446/2019 z dne 22. 5. 2019: „Ob odločanju o preživninski obveznosti staršev (torej, logično, tudi ob odločanju o njenem znižanju ali zvišanju) se sodišče ne ukvarja (le) z vprašanjem višine njihove plače. Sodišče ugotavlja zmožnosti staršev.“ 2 Tako tudi v sodbi VSL IV Cp 1130/2016 z dne 1. 6. 2016.