Jedro

Za dovoljenost revizije je odločilna vrednost spornega predmeta nedenarnega tožbenega zahtevka. Kasnejšega zvišanja te vrednosti se ne upoštevajo.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnikov za prestavitev krajevne ceste in za odstranitev asfalta z obstoječe ceste ter za preoranje tega območja. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje v zvezi z drugostopenjsko sodbo sta tožnika vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlagala, naj vrhovno sodišče obe sodbi razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija ni dovoljena.

Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana pred 14.07.1999, ko je začel veljati novi Zakon o pravdnem postopku. Po njegovi prehodni določbi prvega odstavka 498. člena se v takšnih primerih nadaljuje postopek po predpisih, ki so veljali poprej. Torej je treba tudi v revizijskem postopku uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977 (v nadaljevanju ZPP 1977).

Revizije ni v premoženjskopravnih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na izročitev stvari ali izvršitev kakšne druge dajatve, če vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega določenega denarnega zneska (drugi odstavek 382. člena ZPP 1977). Tožnika sta uveljavljala nedenarni zahtevek in v takšnem primeru mora tožnik navesti v tožbi vrednost spornega predmeta, če naj si zagotovi pravico do revizije (drugi odstavek 186. člena ZPP 1977). Tožnika sta v tožbi, ki sta jo vložila 13.12.1990, navedla vrednost spornega predmeta 5.000 din. Takrat je znašala meja za dovoljenost revizije 8.000 din (1. člen Zakona o spremembah ZPP, Ur. list SFRJ št. 20/90). Tako si tožnika takrat nista zagotovila pravice do revizije. Res sta kasneje zvišala vrednost spornega predmeta na 45.000 SIT (02.11.1992) in na 100.000 SIT (09.06.1995). Vendar teh zvišanj ni mogoče upoštevati, ker je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi (drugi odstavek 40. člena ZPP 1977). Ob preizkusu dovoljenosti revizije se je tako pokazalo, da ta ni dovoljena, ker ni vložena zoper sodbo, zoper katero jo je mogoče vložiti (drugi odstavek 389. člena ZPP 1977). Ker je ni zavrglo že sodišče prve stopnje, je moralo to storiti revizijsko sodišče (392. člen ZPP 1977).