Jedro

Kadar oseba potrebno psihiatrično zdravljenje odklanja, o njem odloči sodišče v posebnih postopkih (30. člen ZDZdr). Med njimi je postopek za sprejem na zdravljenje v nadzorovano obravnavo. Od vseh predvidenih postopkov v najmanjši meri omejuje osebno svobodo zdravljene osebe. Zdravljenje se sicer res izvaja na podlagi sklepa sodišča pod nadzorom psihiatrične bolnišnice in v skladu z načrtom nadzorovane obravnave, vendar izven psihiatrične bolnišnice v domačem okolju osebe (prvi odstavek 80. člena ZDZdr).

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zdravljenje nasprotne udeleženke v nadzorovani obravnavi, določeno s sklepom istega sodišča Pr 568/2016 z dne 9. 11. 2016, nadaljuje še za šest mesecev - do 18. 2. 2018. 2. Zoper sklep vlaga pritožbo po uradni dolžnosti postavljena odvetnica nasprotne udeleženke. Sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP1 v zvezi s 37. členom ZNP2 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr3. Povzema ugotovitve sodišča in navaja, da se nasprotna udeleženka z njimi ne strinja. Prepričana je, da je zdrava. Čeprav ne jemlje zdravil, normalno funkcionira. Tudi predlagatelj ni prepričan, kaj potrebuje, saj je koordinatorka na obravnavi povedala, da se ji nadzorovana obravnava zanjo ne zdi preveč smiselna. Tudi izvedenec je ni spraševal o zdravljenju. Zaključek je naredil na podlagi razpoložljive zdravstvene dokumentacije. Sama v nadzorovani obravnavi ne vidi smisla in je ne potrebuje. Vsakršna kontrola nad tem, kar počne, premočno posega v njeno osebno svobodo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz pritožbeno neprerekanih ugotovitev sodišča prve stopnje in podatkov spisa izhaja, da je bilo zdravljenje nasprotne udeleženke uvedeno na podlagi sklepa istega sodišča Pr 568/2001 z dne 9. 11. 2016, ko je bilo ugotovljeno, da so zanj izpolnjeni vsi pogoji iz 80. člena ZDZdr. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi pravočasnega predloga predlagatelja zdravljenje v nadzorovani obravnavi le podaljšalo, in sicer skladno s prvim odstavkom 83. člena ZDZdr za nadaljnjih 6 mesecev, potem ko je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da so zanj še vedno podani vsi potrebni zakonski pogoji, ki jih zakon predpisuje v 80. členu ZDZdr. Odločitev je pravilna in je pritožba z ničemer ne omaje. Pritožbeno sodišče jo sprejema. Odgovorilo bo le na bistvene pritožbene navedbe.

5. Drži, da je zdravljenje v nadzorovani obravnavi brez privolitve osebe eden od v zakonu predvidenih prisilnih ukrepov, ki v določeni meri posega v pravice zdravljenja osebe do osebne svobode, varstva duševne integritete in do prostovoljnega zdravljenja. Dovoljen je le pod zakonsko predpisanimi pogoji, kadar je treba zaščititi koristi in pravice same zdravljene osebe, ki zaradi narave svoje bolezni ni sposobna sama sprejeti voljne in zavestne odločitve o zdravljenju. Kadar oseba potrebno psihiatrično zdravljenje odklanja, o njem odloči sodišče v posebnih postopkih (30. člen ZDZdr). Med njimi je postopek za sprejem na zdravljenje v nadzorovano obravnavo. Od vseh predvidenih postopkov v najmanjši meri omejuje osebno svobodo zdravljene osebe. Zdravljenje se sicer res izvaja na podlagi sklepa sodišča pod nadzorom psihiatrične bolnišnice in v skladu z načrtom nadzorovane obravnave, vendar izven psihiatrične bolnišnice v domačem okolju osebe (prvi odstavek 80. člena ZDZdr). Ker je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da so pri nasprotni udeleženki zaradi njenega zdravstvenega stanja in odklanjanja zdravljenja še vedno podani vsi pogoji iz 80. člena ZDZdr, je treba pritožbeno naziranje o nepotrebnem in nesorazmernem posegu v njene pravice oziroma osebno svobodo zavrniti kot zmotno.

6. Tudi prepričanju nasprotne udeleženke, da je njeno zdravstveno zdravje normalno in da zdravljenja ne potrebuje, ni mogoče slediti. Nasprotne ugotovitve sodišča prve stopnje imajo oporo v mnenju izvedenca psihiatrične stroke. Izdelano je bilo po pravilih stroke, na podlagi opravljenega psihiatričnega pregleda nasprotne udeleženke, celotne medicinske dokumentacije in ostale dokumentacije v spisu. Uporabljeno tehniko opravljenega psihiatričnega pregleda je izvedenec v dodatnem zaslišanju podrobno pojasnil in strokovno argumentiral. Zato ni bilo razlogov, da bi sodišče dvomilo o njegovi pravilnosti in popolnosti. Njegove ugotovitve o zdravstvenem stanju nasprotne udeleženke so bile skladne tudi z ugotovitvami o njenem zdravstvenem stanju v prvem postopku za uvedbo zdravljenja v nadzorovani obravnavi in z diagnozami v pregledani medicinski dokumentaciji. Sodišče je na tej podlagi ugotovilo, da je bila nasprotna udeleženka zaradi ugotovljene duševne motnje (shizoafektivna motnja mešanega tipa oz. ciklična shizofrenija) predhodno že 32-krat sprejeta na bolnišnično zdravljenje na U. (prvič dne 12. 8. 1985), česar pritožba ne izpodbija. Prav zaradi ugotovljene bolezni pa ima po ugotovitvah sodišča nasprotna udeleženka napačne predstave o svojem zdravstvenem stanju (hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje), pri katerih vztraja v pritožbi.

7. Zaradi svoje nekritičnosti do zdravstvenega stanja nasprotna udeleženka ne jemlje zdravil. To priznava tudi v pritožbi. Zmotno in nekritično je njeno prepričanje, da brez zdravil normalno funkcionira. Nasprotno neugotovitve sodišča temeljijo na mnenju izvedenca. Argumentirano je razložil, da na ta način hudo ogroža svoje življenje in zdravje. Opozoril je, da se je v času od predloga za podaljšanje zdravljenja do odločanja o njem, zaradi opuščenega jemanja zdravil njeno zdravstveno stanje že začelo postopno slabšati. Redno jemanje zdravil je torej zanjo nujno potrebno. Brez nadzora jih ne jemlje. Dosedanji način izvajanja zdravljenja z nadzorovano obravnavo pa je po sklepu sodišča kljub začetnemu nezaupanju in odklonilnemu odnosu upoštevala, o čemer se je sodišče prepričalo z zaslišanjem koordinatorke T. J. Nadaljevanje nadzorovane obravnave v okviru enakega načrta obravnave, kot je bil že določen in se je izvajal po sklepu sodišča, je tudi predlagatelj ocenil kot primeren in jasno predlagal nadaljevanje. Pritožbeni očitki, da ni prepričan, kaj nasprotna udeleženka sploh potrebuje, so neutemeljeni. Zaslišana koordinatorka je res izrazila dvom, ali bo nadzorovana obravnava potekala uspešno, če jo bo nasprotna udeleženka sama odklanjala. Vendar je pravilna ocena sodišča, da bo tedaj potrebno predlagati kakšen drug način zdravljenja, ne pa ukiniti obstoječega, kot zmotno ocenjuje pritožba.

8. Na podlagi izvedeniškega mnenja in zaslišanja nasprotne udeleženke je sodišče prve stopnje ocenilo, da se bo kljub bolezni sposobna držati določenih dogovorov in navodil, tako kot se jih je na podlagi sklepa o uvedbi zdravljenja v nadzorovani obravnavi. Sprejeta odločitev o nadaljevanju zdravljenja v nadzorovani obliki v dosedanjem obsegu in z istim načrtom obravnave kot doslej, je ob drugih ugotovljenih okoliščinah, ki jih pritožba ne graja, pravilna. Ugotovljeno zdravstveno stanje nasprotne udeleženke ne dopušča odprave nadzorovane obravnave, zato pritožbi ni bilo mogoče ugoditi.

9. Pritožbeni razlogi niso podani. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva in sprejelo pravilno materialno pravno odločitev. Utemeljena je z jasnimi, popolnimi in pravilnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče v celoti sprejema in v njih ne najde nasprotij in pomanjkljivosti, na katere opozarja pritožba. Odločitev tudi ni obremenjena z drugimi absolutnimi bistvenimi kršitvami pravil postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

10. V času odločanja o pritožbi še ni bilo pogojev za pravnomočnost sklepa (ni še vročilnice o vročitvi izpodbijanega sklepa nasprotni udeleženki) in sklepa še ni bilo mogoče potrditi. Skladno s tretjim odstavkom 67. člena ZDZdr je odločeno le o pritožbi odvetnice nasprotne udeleženke. Učinek pravnomočnosti sklepa bo nastopil, ko se bo iztekel rok za pritožbo nasprotne udeleženke ali ko bo pritožbeno sodišče odločilo o njeni morebitni pritožbi.

1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 30/1986 s spremembami. 3 Zakon o duševnem zdravju, Ur. l. RS, št. 77/2008.