Jedro

V zakonu ni podlage za odlog plačila stroškov izvedenca. Sodišče lahko stranki odloži le plačilo sodnih taks.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za ugotovitev solastniškega deleža in izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis lastninske pravice do 1/3 pri parc. št. 134, vl. št. 182, k. o. ... Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek za plačilo 20.000,00 EUR z obrestmi. Odločilo je še o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Odločilo je, da tožnik sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnik v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da je pravočasno predlagal dokaz z izvedencem gradbene stroke in tudi zaprosil za oprostitev plačila predujma, vendar je bil njegov predlog pravnomočno zavrnjen. Sodišču prve stopnje je tudi predlagal obročno plačilo predujma in mu na naroku 29. 5. 2007 izročil svoje plačilne liste za zadnje tri mesece, vendar sodišče o tem njegovem predlogu ni odločilo. Odločitev o predlogu za obročno odplačevanje je obveznost sodišča. Gre namreč za izjemno upravičenje stranke, če dokaže, da zaradi premoženjskih razlogov plačila ne zmore. Ker sodišči nista upoštevali določb 153. in 168. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Zatrjuje tudi kršitev iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijani sodbi razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4. Revizija je bila dostavljena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Tožnik v tej pravdi primarno uveljavlja ugotovitev solastninske pravice na sporni nepremičnini do 1/3, podredno pa povračilo denarne vrednosti svojih vlaganj v sporno nepremičnino.

7. Glede zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka revizijsko sodišče pojasnjuje, da je oprostitev stroškov postopka lahko delna ali popolna. Delna oprostitev stroškov se nanaša le na oprostitev plačila sodnih taks, popolna oprostitev stroškov pa zajema poleg plačila sodnih taks tudi oprostitev predujmov za stroške dokazov in sodnih oglasov. Možnost odloga oz. obročnega plačila pride v poštev le pri delni oprostitvi stroškov. V zakonu namreč ni podlage za odlog plačila stroškov izvedenca. Sodišče tako lahko stranki odloži le plačilo sodnih taks (četrti odstavek 168. člena v času sojenja na prvi stopnji veljavnega ZPP)(1). Glede na navedeno sodišče prve stopnje s tem, ko ni odločilo o tožnikovem predlogu za obročno plačilo stroškov izvedenca, ni storilo zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

8. Preostalih trditev o relevantnih procesnih kršitvah tožnik ne konkretizira, zato jih revizijsko sodišče ne sme preizkusiti (primerjaj 371. člen ZPP).

9. Po Zakonu o temeljnih lastninskopravnih razmerjih – ZTLR, ki je še veljal v času zatrjevanega vlaganja v sporno nepremičnino, je bilo mogoče lastninsko pravico "z vlaganji" pridobiti ob (nadaljnji) predpostavki, da je bodisi obstajalo soglasje lastnika oziroma solastnika za pridobitev (so)lastninske pravice (pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla) bodisi da je z vlaganji nastala nova stvar v smislu določb o gradnji na tujem svetu (pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona).

10. Obstoja dogovora (s toženo stranko) o stvarnopravnih učinkih vlaganj tožnik ni zatrjeval. Za novo stvar (v smislu določb o gradnji na tujem svetu) pa gre po sodni praksi Vrhovnega sodišča le, če gre za nov del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe ali če gre za spremenjeno identiteto zgradbe. Ker zatrjevana vlaganja niso bila tako obširna, je pravilen zaključek sodišč, da tožnik ni izkazal nastanka nove stvari.

11. Tožnik je postavil tudi podredni tožbeni zahtevek za povrnitev svojih vlaganj v sporno nepremičnino. Iz sodnega spisa izhaja, da tožnik (ki nosi dokazno breme za dokazovanje višine zatrjevanih vlaganj) ni predložil ustreznih dokazov za ugotovitev denarne vrednosti svojih vlaganj v sporno nepremičnino. Strinjati se je s stališčem sodišč prve in druge stopnje, da o skupni višini investicijskih vlaganj, vrednosti nepremičnine pred in po njih, ni mogoče odločiti brez strokovne ekspertize izvedenca gradbene stroke. Denarno vrednost tožnikovih vlaganj bi bilo mogoče ugotoviti le, če bi tožnik z založitvijo predujma za delo izvedenca omogočil izdelavo strokovnega gradbenega mnenja. Brez strokovne ekspertize izvedenca gradbene stroke pa sodišče, ki ne razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem, ne more presoditi, kolikšna je denarna vrednost tožnikovih vlaganj v sporno nepremičnino.

12. Ker torej tožnik ni dokazal, kolikšna je denarna vrednost njegovega prispevka k povečanju vrednosti sporne nepremičnine, je odločitev sodišč prve in druge stopnje o zavrnitvi podrednega tožbenega zahtevka materialnopravno pravilna.

13. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niti razlog, na katerega pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba neutemeljeno revizijo tožnika na podlagi določbe 378. člena ZPP zavrniti in z njo tudi njegov zahtevek za povrnitev stroškov revizije (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Galič A., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, druga knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 80.