Jedro

Stroškovna odločitev je odvisna od odločitve sodišča prve stopnje o ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.

Izrek

Pritožbi dolžnika se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dolžniku naložilo, da mora upniku povrniti 41,00 EUR izvršilnih stroškov. V obrazložitvi je navedlo, da je upnik z vlogo z dne 3.9.2010 priglasil stroške, ki so mu nastali z vložitvijo predloga za izvršbo.

Proti navedenemu sklepu je dolžnik po svojem pooblaščencu vložil pritožbo in predlagal njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je sodišče 26.7.2010 izdalo sklep o izvršbi, zoper katerega je dolžnik vložil pravočasen in obrazložen ugovor, o katerem pa še ni bilo odločeno. Izpodbijana odločitev je materialnopravno napačna, ker je sodišče uporabilo pravno podlago iz 7. odst. 38. čl. ZIZ, ki predvideva, da lahko stranka zahteva povrnitev stroškov izvršilnega postopka najkasneje v 30 dneh po končanem ali ustavljenem postopku. V danem primeru pa ni prišlo do ustavitve izvršilnega postopka, temveč do vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi, pri čemer je dolžnik v celoti ugovarjal zahtevku upnika, torej tudi v delu, ki se nanaša na plačilo stroškov postopka. Glede na navedeno upnik nima pravnega temelja, na podlagi katerega bi lahko zahteval plačilo stroškov postopka, vse do pravnomočne odločitve sodišča o glavni stvari.

Pritožba dolžnika je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni v celoti povzelo določbe 7. odst. 38. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki ne določa le skrajnega roka, v katerem mora stranka zahtevati povrnitev izvršilnih stroškov (tj. 30 dni po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku), ampak določa tudi, da se mora povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina. Vendar pa je v obravnavani zadevi ključno, da je izpodbijana odločitev o tem, da mora dolžnik upniku povrniti tam navedene izvršilne stroške, preuranjena. Gre za to, da je ta (stroškovna) odločitev odvisna od odločitve sodišča prve stopnje o ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, o katerem pa, kot utemeljeno opozarja pritožnik, doslej še ni bilo odločeno. In v primeru, če bo ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi ugodeno in bo sodišče prve stopnje ravnalo po 2. odst. 62. čl. ZIZ, bodo tako stroški, odmerjeni s sklepom o izvršbi, kot tudi stroški, ki jih je sodišče obravnavalo v izpodbijanem sklepu, v kolikor je upnik do njih upravičen, predmet odločitve v sledečem pravdnem postopku; če pa bo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi zavrnjen ali zavržen (5. odst. 62. čl. ZIZ), bo moralo sodišče prve stopnje o predlogu za povrnitev teh upnikovih stroškov (ponovno) odločati v izvršilnem postopku.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbi dolžnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.