Jedro

Pred meritorno odločitvijo o zahtevku je tožnikovo varstvo z regulacijsko začasno odredbo dopustno le izjemoma – v primeru grozeče težko nadomestljive škode ali grozečega nasilja – saj morajo za poseg v dolžnikov pravni položaj pred izvedbo kontradiktornega postopka obstajati resni razlogi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je zavrnjen predlog z izdajo začasne odredbe, s katerim je tožeča stranka predlagala, naj se toženi stranki odredi ustavitev gradbenih del na vzhodnem delu parc. št. 447/6 k.o. X, to je na dovozni poti, parkirnem prostoru ob dovozni poti in zelenici.

2. Pritožuje se tožeča stranka. Uveljavlja vse tri, s 1. odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sklepa tako, da se predlagana začasna odredba izda. Graja ugotovitev, da zahteva spremembo obstoječega stanja in pojasnjuje, da zahteva ohranitev stanja, ki je bilo z motilnim dejanjem že spremenjeno. Izdana začasna odredba bi uredila sporno razmerje in preprečila uporabo sile ter nastanek težko nadomestljive škode. Opisuje motilno dejanje in navaja, da se ji zaradi motenja posesti na nepremičninah dela nepopravljiva škoda. Uničujejo se sadno drevje na tožnikovem delu parcele, zelenica, ploščice, ograja in kovinska vrata. Tožnik nima dostopa do svojega parkirnega mesta, po potki ob parkirnem mestu ne more hoditi, ker je tam luknja, nima dovoza ne izvoza. Opozarja na samovoljnost tožencev in prisvajanje njegovega dela parcele. Boji se, da bosta toženca z motilnimi dejanji nadaljevala in povzročala škodo. Meni, da ima sodišče pri ugotavljanju težko nadomestljive škode in sile previsoke standarde. Tožnik uporabo sile ali grožnje pričakuje in se jih boji; lahko bi prišlo do fizičnega nasilja, kar se je že zgodilo. Toženca z izdajo začasne odredbe ne bosta utrpela škode, ker se od njiju ne zahteva aktivno ravnanje. Meni, da nevarnosti ni dolžna izkazovati. Meni, da bi morala biti tožeča stranka pozvana k dopolnitvi predloga, če je le-ta pomanjkljiv.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot pravilno navaja sodišče prve stopnje v 4. točki obrazložitve, je eden izmed pogojev za izdajo začasne odredbe, kakršno je tožnik predlagal, verjetno izkazana nevarnost nastanka težko nadomestljive škode ali grozeče nasilje. Grozeče škode in grozečega nasilja tožnik v predlogu za izdajo začasne odredbe ni zatrjeval. Škoda, ki jo omenja – uničujejo se sadno drevje, zelenica, ploščice, ograja, kovinska vrata, nima dostopa do parkirnega mesta, po potki ne more hoditi, nima dovoza in izvoza – je že nastala. Kakšna škoda naj bi nastala z nadaljevanjem del, tožnik ni pojasnil, niti ni navedel, kakšna gradbena dela naj bi toženca na vzhodnem delu parc. št. 447/6 k.o. X, to je na dovozni poti, parkirnem prostoru ob dovozni poti in zelenici, še izvajala. Iz trditev se da sklepati, da je gradbeni poseg zaključen. Fizične nasilnosti tožencev tožnik v predlogu ne navaja; tudi on je dolžan obvladovati svoje ravnanje, zato tudi grozeče nasilje ni razlog, zaradi katerega bi bilo razmerje med strankama nujno urejati.

5. Pritožba pravilno navaja, da predlagana začasna odredba ne meri na aktivno ravnanje tožencev oz. spremembo obstoječega stanja, ampak želi tožeča stranka z njeno pomočjo ohraniti stanje, povzročeno z motilnim dejanjem. Doseči želi prepoved novih – bodočih (motilnih) dejanj, kar je s 34. čl. Stvarnopravnega zakonika eden od načinov pravnega varstva, ki ga sodišče zagotovi v primeru ugotovljenega motenja posesti; gre za sodno varstvo, ki ga tožnik uveljavlja s tožbo (v 2. odstavku zahtevka). Pred meritorno odločitvijo o zahtevku je tako varstvo le izjemoma dopustno, saj predstavlja poseg v dolžnikov pravni položaj pred izvedbo kontradiktornega postopka. Za tak poseg morajo obstajati resni razlogi - grozeča težko nadomestljiva škoda ali grozeče nasilje. Predlagana regulacijska začasna odredbo z nobeno od navedenih okoliščin ni pogojena, zato poseg v razmerje v tej fazi postopka, ko se dejstva ugotavljajo s stopnjo verjetnosti, ni utemeljen.

6. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. odstavka 365. čl. ZPP pritožba zavrnjena. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo, saj je zavarovanje sestavni del uveljavljanega pravnega varstva zaradi motenja posesti.