Jedro

Sodišče lahko pravico do stikov odvzame ali omeji samo, če je to potrebno zaradi varovanja otrokovih koristi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje spremenilo stike, kateri so bili nazadnje določeno s sklepom opr. št. N 1 z dne 28. 5. 2012 in jih je na novo določilo tako, da od 1. 10. 2014 potekajo enkrat mesečno in sicer vsako drugo nedeljo v mesecu od 17.00 do 18.00 ure, ko oče prevzame otroka na parkirišču pri vrtcu A. in ju po končanem stiku pripelje nazaj na parkirišče pri vrtcu A. Prvi stik se izvede 12. 10. 2014, naslednji pa 9. 11. 2014 ter po zaporedju naprej. Stiki se lahko v primeru določenih situaciji nadomestijo. Odločilo je še, da je mati dolžna otroka na stik pripraviti, oče pa je dolžan stike izvrševati. Sodišče prve stopnje je tako odločitev sprejelo po tistem, ko je predlagatelj v predlogu navajal, da so mu stiki, ki so mu bili določeni s sklepom N 1 z dne 28. 5. 2012 onemogočeni. Sodišče je pridobilo dve poročili CSD in je nato na podlagi mnenj zaključilo, da je za otroka koristno, da se stiki z očetom izvajajo, pri čemer naj se izvajajo enkrat mesečno ob nedeljah med 15.00 in 16.00 uro. Stiki otrok ne smejo obremenjevati, pač pa naj se izvajajo na način, da bo otrokoma s predlagateljem prijetno. Izvajajo naj se redno. Ugotovilo je še, da je predlagatelj povsem nekritičen do lastnih ravnanj in razloge za nastalo stanje vidi le v ravnanju drugih, ki pa jih sodišče ni ugotovilo. Odločitev je sodišče prve stopnje sprejelo v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZNP in na podlagi določbe petega odstavka 106. člena ZZZDR.

2. Zoper takšno odločitev se je pritožuje predlagatelj z laično pritožbo. V pritožbi uveljavlja smiselno pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da so mu bili stiki določeni tako, da so potekali vsak drugi vikend od sobote zjutraj od 9.00 ure do nedelje zvečer do 18.00 ure in so mu s tem sklepom skrajšani na eno uro na mesec, kot tudi otrokoma, brez razlogov in kakršnihkoli dokazov, da naj bi predlagatelj domnevno posedoval orožje in naboje in da bi otrokom dajal hrano iz kontejnerjev ter da naj ne bi izvajal rednih stikov, kot to vse neresnično navaja mati otrok. Vedno se je trudil za svoje otroka in vedno se bo, tako v vlogi očeta, kot tudi finančno, z rednim plačevanjem preživnine materi sinov. To, kar pa se dogaja sedaj, da se mu stiki skrajšujejo na nenormalni čas eno uro na mesec, pa je psihično mučenje otrok, kar pa je nedopustno in nečloveško ravnanje in za katerega se bo potrudil, da se razrešijo neresnične izpovedbe matere otrok, ki jim je sodišče in center za socialno delo verjame in na podlagi teh izjav je sodišče izdalo sklep o močnem skrajšanju stikov, ki so otrokova pravica, očetova pa dolžnost in ima tudi vsa dokazila, da se zadeva razreši tako, da bo otrokoma povrnjena njuna pravica do stikov v obsegu, kot sta jih imela.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila. V odgovoru nasprotna udeleženka navaja, da otroka še vedno odklanjata stike z očetom in jih zato le s težavo pripravi, da gresta na dogovorjeno mesto za stike. Predlagatelj je sicer imel stike v večjem obsegu, vendar jih je nenehno prestavljal, izmišljal si je izgovore zadnji trenutek, zakaj ne bo izvedel stik, ali pa je otroke pripeljal že pred potekom stikov in s tem prisiljeval njo in otroka v nered, povzročal je stres in nelagodje, zato predlaga, da ostanejo stiki v okviru določenim s sedaj izpodbijanim sklepom.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz poteka dogodkov v tej nepravdni zadevi je razvidno, da so bili stiki med predlagateljem in mladoletnima otrokoma T. R. in J. P. najprej določeni ob razvezi s sodno poravnavo z dne 21. 9. 2009, nato pa s sklepom Okrožnega sodišča v Celju z dne 28. 5. 2012, opr. št. N 1 določeni, da potekajo vsak drugi vikend od sobote od 19.00 ure do nedelje do 18.00 ure, ko oče prevzame otroka na domu matere in ju po končanem stiku pripelje nazaj na isti naslov. V primeru, če stik zaradi bolezni otrok ali očeta ter dopusta odpade, je določeno, da se nadomesti stik prvi naslednji vikend. Kljub takšni odločitvi pa je sodišče ugotovilo, da je oče stike pogosto prestavljal, oziroma jih ni izvajal in je ravnal tako, da je pri otrokih vzbudil žalost, jezo in tudi strah. Nato je sodišče nadalje ugotovilo, da iz prvega poročila Centra za socialno delo izhaja, da so v letu 2013 večkrat obravnavali starša zaradi težav pri izvajanju stikov, vendar se stiki kljub njihovemu posredovanju niso realizirali. Med strankama je nesporno, da se stiki niso izvajali od aprila 2013 dalje. Že prej se je dogajalo, da predlagatelj ni prišel na stik in da velikokrat tega prej ni sporočil. Sodišče je nato tekom postopka po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, po kateri so se od aprila do junija 2014 izvedli štirje enourni stiki, v prostorih in pod nadzorom CSD. Iz poročila CSD je razvidno, da je predlagatelj na stike prišel pripravljen. Sodišče je nato zaključilo, da se stiki med predlagateljem in otrokoma niso izvajali več kot leto dni. Tudi pred tem niso potekali redno. Predlagatelj ni zanikal, da o tem, da ga na stike ne bo več, ni obvestil nasprotne udeleženke. Sodišče ni verjelo predlagatelju, da gre za konstrukt nasprotne udeleženke in njenega partnerja ter, da na stike ni hodil, ker so mu bili prepovedani s strani policije in sodišče tudi tem navedbam ni sledilo. Sodišče je nato zaključilo, da je v otrokovo korist, da ima stike z obema staršema, pri tem gre za pravico otroka in tudi za pravico staršev, kot je to določeno v prvem odstavku 106. člena ZZZDR. Po določbi petega odstavka 106. člena ZZZDR stiki niso otrokova korist, če pomenijo zanj psihično obremenitev, ali če se z njimi ogroža njegov telesni in duševni razvoj. Pri odločanju mora sodišče glede otrokove koristi pridobiti mnenje CSD, prav tako pa upoštevati tudi otrokovo mnenje.

6. Ob reševanju pritožbe pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da tako skrčeni stiki, ki bi po tem sklepu potekali samo vsako drugo nedeljo v mesecu in sicer enkrat mesečno med 17.00 in 18.00 uro, ne morejo biti v otrokovo korist in so v nasprotju s pravico otroka in tudi s pravico staršev, da ima otrok stike z obema staršema. Sodišče prve stopnje je po prejemu predlogu predlagatelja sicer pridobilo mnenja CSD in sicer prvega dne 18. 2. 2014, iz katerega pa kot bistveno izhaja le-to, da je center mnenja, da določitev stikov na drugem kraju ni potrebna. Nato je sodišče prve stopnje izdalo začasno odredbo, s katero je omejilo stike na eno uro in to enkrat mesečno in zoper ta sklep se predlagatelj ni pritožil. Ti stiki so se nato izvajali nekajkrat pred Centrom za socialno delo. Nato je sodišče prve stopnje pridobilo še eno mnenje Centra za socialno delo, iz katerega pa izhaja le to, da center opozarja, da je v korist otrok, da se stiki z očetom izvajajo. Izvajajo naj se na način, da jima bo z očetom prijetno in s čim manj negativnimi izkušnjami. Očetu svetuje, da naj na stike pride redno in ob dogovorjeni uri. Predlagajo, da se stiki izvedejo enkrat mesečno ob nedeljah med 15.00 in 16.00 uro. Kraj prevzema otroka naj bo na avtobusnem postajališču v neposredni bližini njunega doma. Iz tega mnenja izhaja tako le-to, da Center za socialno delo sledi tistemu, kar je odločilo sodišče prve stopnje z začasno odredbo, pri tem pa center za socialno delo kot strokovna institucija ne pojasni svojih razlogov za takšno hudo omejitev stikov, ki naj bi sedaj potekali le ob nedeljah med 15.00 in 16. uro in to le enkrat mesečno. Sodišče druge stopnje je mnenja, da na podlagi takšnega skopega mnenja, sodišče prve stopnje ni moglo sprejeti tako drastično odločitev, kot je v konkretnem primeru in da tako pomembno zmanjšanje in skrajševanje stikov med otrokoma in očetom ne more biti v korist obeh otrok. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo na strani predlagatelja, da bi s svojim ravnanjem prispeval k temu, da stiki ne bi bili v korist obeh otrok, ker naj bi za otroka pomenili psihično obremenitev ali da bi oče s stiki ogrožal telesni ali duševni razvoj obeh otrok. Samo v takšnih primerih je mogoče že določene stike omejiti, vendar pa sodišče prve stopnje teh odločilnih dejstev za takšno omejitev ni ugotovilo oziroma zanje ni imelo opore v mnenju Centra za socialno delo, ne v prvem in tudi ne v drugem. Sodišče lahko pravico do stikov odvzame ali omeji samo, če je to potrebno zaradi varovanja otrokove koristi.

7. Ker ob reševanju pritožbe sodišče druge stopnje ugotavlja, da tako drastična omejitev stikov ne more biti v smislu varovanja otrokovih koristi obeh mld. otrok, zato je na podlagi določbe 365. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje. V ponovnem obravnavanju se bo sodišče prve stopnje moralo jasno in na podlagi strokovnega mnenja Centra za socialno delo opredeliti do tega, ali stiki, kot so že bili določeni nazadnje s sklepom N 1 z dne 28. 5. 2012, niso v otrokovo korist, pri čemer naj ugotovi, ali taki stiki pomenijo za otroka psihično obremenitev ali bi se sicer z njimi ogrožal telesni ali duševni razvoj obeh mladoletnih otrok. Takšnih dejstev sodišče prve stopnje ni ugotovilo oziroma kaj takšnega ne izhaja iz mnenja Centra za socialno delo. Zato bo potrebno s ponovnim sodelovanjem Centra za socialno delo ugotoviti relevantne okoliščine za tako hudo omejitev stikov, kot jo je s sklepom določilo sodišče prve stopnje. Mnenje Centra za socialno delo naj ne bo zgolj povzemanje dogodkov, temveč mora biti mnenje, strokovno izdelano in na podlagi petega odstavka 106. člena ZZZDR, sicer pa si lahko sodišče pomaga tudi z drugo strokovno pomočjo.

8. Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih stranke niso priglasile.