Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSC sklep Cp 613/2016

ECLI:SI:VSCE:2017:CP.613.2016 Civilni oddelek

odpoved dediščini učinek izjave o odpovedi dediščini
Višje sodišče v Celju
2. marec 2017

Povzetek

Sodba se nanaša na razveljavitev sklepa o dedovanju, ker je bil izdan s strani sodnice, ki ni sodelovala na zapuščinski obravnavi, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka. Pritožnik je trdil, da se je odpovedi dediščini lahko odpovedal le dedič, ne pa dedičev dedič, kar je sodišče potrdilo. Zadeva se vrača v nov postopek, kjer bo sodišče moralo ponovno obravnavati vsa vprašanja, povezana z zapuščino.
  • Absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopkaSodnica, ki je izdala sklep o dedovanju, ni sodelovala na zapuščinski obravnavi.
  • Ugotovitev dejanskega stanja in uporaba materialnega pravaPritožnik navaja, da se je odpovedi dediščini lahko odpovedal le dedič, ne pa dedičev dedič.
  • Pravilna sestava sodiščaSodišče mora biti pravilno sestavljeno, kar pomeni, da mora odločitev sprejeti sodnik, ki je sodeloval na glavni obravnavi.
  • Izjava o odpovedi dediščiniIzjava o odpovedi dediščini mora biti podana s strani dediča ali njegovega zastopnika.
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ker je izpodbijani sklep o dedovanju izdala sodnica, ki sploh ni sodelovala na zapuščinski obravnavi, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka (1. točka drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep o dedovanju se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo, da v zapuščino po pokojnem A. G. spadata parceli št. 550/2 in št. 549/2 k.o. ...; da so dediči II. dednega reda po pokojnem sestra H. G. in brat V. G.; ugotovilo čisto vrednost zapuščine in v zvezi s tem znesek sodne takse, ki jo bo poravnala dedinja; razglasilo za zakonito dedinjo II. dednega reda sestro H. G., ki deduje celotno zapuščino, ter odredilo v zemljiški knjigi pri gornjih nepremičninah vknjižbo lastninske pravice na dedinjo H. G. Obrazložilo je, da je zapustnik umrl brez izjave zadnje volje in da je zapustil premično in nepremično premoženje ter da sta dedinji I. dednega reda (vdova T. G. in hči M. G.) podali izjavi, da ne želita dedovati ter da naj deduje sestra pokojnega H. G. Nadalje je navedlo, da se je H. G. priglasila k dedovanju po pokojnem in zapuščino v celoti sprejela, medtem ko brat pokojnega V. G. prav tako ni želel dedovati.

2. Dedič V. G. se je zoper sklep o dedovanju pritožil zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da se skladno z določbo prvega odstavka 133. člena Zakona o dedovanju (ZD) dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču, lahko odpove le dedič in ne dedičev dedič, kar se je zgodilo v konkretnem primeru in kar izhaja iz zapisnika o zapuščinski obravnavi z dne 10. 2. 2016. Izjave o odpovedi dediščini pred sodiščem ni podal dedič V. G., ampak zapustnikov nečak L. K., ki je želel od dedinje H. G. odkupiti njen dedni delež. S predlogom, da L. K. odkupi njen dedni delež, se je strinjal tudi V. G. Nikakor pa ni šteti, da se je V. G., s tem ko se je strinjal s predlogom L. K., da odkupi dedni delež H. G. (ker njegovo zemljišče meji na zemljišče, ki je predmet dedovanja), odpovedal dedovanju po pokojnem A. G., saj je tudi sam nameraval svoj dedni delež po pokojnem A. G. prodati L. K. Iz tega razloga, da odkupi dedne deleže, je L. K. na zapuščinsko obravnavo tudi pristopil. Pritožnik zato naslovnemu sodišču prvenstveno predlaga, da postopa skladno z določbo 173. člena ZD.

3. Dedinja H. G. je na pritožbo odgovorila. Pojasnila je, da je bil na drugi narok zapuščinske obravnave povabljen tudi brat V. G. in seznanjen s postopkom dedovanja. Sodnica je dovolilo, da je na naroku bil prisoten tudi njegov sin, L. K., glede na njegovo obrazložitev, da oče slabše sliši. Tako je L. K. odgovarjal v imenu svojega očeta V. G. Iz zapisnika je razbrati, da se je njen brat strinjal s predlogom zapuščinskega dedovanja, da v celoti deduje H. G., da nima nobenih zahtevkov v zapuščinskem postopku in da soglaša z dedno izjavo dedinj T. in M. G., da nepremičnine pokojnega brata deduje H. G. V njegovem imenu se je o tem izjavil sin L. K., da deduje sestra H. G. v celoti 1/1. L. K. je tudi predlagal, da bi dedovani parceli odkupil in H. K. nato v celoti izplačal. Ker se je morala posvetovati s svojim sinom, takrat ni podala odgovora na predlog, v naknadno zahtevanem roku pa je obvestila brata in njegovega sina, da zapuščine ne bo prodajala. Sodišču pa je podala pisni odgovor. Navaja tudi, da sta zapisnik podpisnik oba, H. G. in v imenu brata V. G. njegov sin L. K. Na osnovi le-teh podpisanih dokumentov pa je bil izdan izpodbijani sklep o dedovanju. Ker se je L. K. izjavil v imenu V. G., pomeni, da se je odpovedal dedovanju dedič in ne dedičev dedič.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po 1. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v zapuščinskem postopku uporablja na podlagi 163. člena ZD je bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, če je bilo sodišče nepravilno sestavljeno ali če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi. Gre za kršitev enega od temeljnih načel pravdnega postopka – načela neposrednosti, katerega bistvo je v tem, da izdajo sodno odločbo tisti sodniki, ki so sodelovali pri glavni obravnavi, na kateri sta stranki postavljali svoje trditve in na kateri je sodišče tudi izvajalo dokaze. Smiselno to velja tudi, če se zadeva predodeli drugemu sodniku posamezniku. Pritožniku se na to kršitev ni treba niti sklicevati, ker pritožbeno sodišče nanjo pazi uradoma. Po podatkih v spisu je zapuščinsko obravnavo (oba naroka) vodila okrajna sodnica A, izpodbijani sklep o dedovanju pa je izdala sodnica B, kateri je bil spis predodeljen z odredbo predsednika Okrožnega sodišča v Celju z dne 7. 3. 2016, ne da bi zaradi spremenjenega senata oziroma sodnice zapuščinsko obravnavo začela znova, kot je določeno v tretjem odstavku 302. člena ZPP. Ker je izpodbijan sklep o dedovanju izdala sodnica, ki sploh ni sodelovala na zapuščinski obravnavi, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka (1. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), ki terja razveljavitev sklepa o dedovanju in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek, saj višje sodišče kršitve postopka glede na njeno naravo samo ne more odpraviti (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP in s 163. členom ZD).

6. Četudi obrazloženi razlog za razveljavitev sklepa o dedovanju ne terja presoje ostalih pritožbenih navedb, jo pritožbeno sodišče podaja, saj je potrebno sodišče prve stopnje opozoriti na naslednje zakonske določbe v izogib kršitvam v novem postopku. Dedič se lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave (prvi odstavek 133. člena ZD). Taka odpoved velja tudi za potomce tistega, ki se je odpovedal, če ni izrecno izjavil, da se odpoveduje samo v svojem imenu (drugi odstavek 133. člena ZD). V skladu z določbo prvega odstavka 208. člena ZD mora izjavo o sprejemu dediščine ali odpovedi dediščini dedič podpisati on sam ali njegov zastopnik. V izjavi je treba navesti, ali dedič sprejme delež ali se odpove deležu, ki mu gre po zakonu ali po oporoki, ali pa se izjava nanaša na nujni delež. Izjavo o odpovedi dediščini lahko v skladu s četrtim odstavkom 208. člena ZD da dedič pred zapuščinskim sodiščem ali pred kateremkoli drugim po zakonu stvarno pristojnim sodiščem. Po petem odstavku istega člena pa mora sodišče, ko dedič daje izjavo odpovedi dediščini, dediča opozoriti, da se lahko odpove dediščini samo v svojem imenu ali pa tudi v imenu svojih potomcev. V kolikor pa gre za odstop dednega deleža po določbi 146. člena ZD, je dediča potrebno opozoriti, da sme dedič pred delitvijo prenesti svoj dedni delež bodisi v celoti ali deloma samo na sodediča. Po prvem odstavku 169. člena ZD izvedbo dokazov in sprejemanje izjav o odpovedi dediščini opravlja sodnik z zapisnikarjem.

7. Glede na podatke v spisu, iz katerih ne izhaja, da je bil L. K. na zapuščinski obravnavi prisoten kot zastopnik dediča V. G., in pojasnilo dedinje v odgovoru na pritožbo, da je zapisnik podpisal L. K. v imenu pritožnika, pri čemer je na zapisniku čitljiv podpis dedinje, nad njim pa še en nečitljiv podpis na mestu podpisa dedičev, navedbe v zapisniku, da L. K. cit. „Pove, da dedič V. G., ki slabo sliši, nima nobenih zahtev v zapuščinskem postopku oz. da soglaša z dedno izjavo dedinj M. G. in T. G., ki sta želeli, da nepremičnine pokojnega deduje sestra H. G.“ ni moč zaključiti, da je dedič V. G. podal veljavno izjavo o odpovedi dediščini pred sodiščem. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje pritožniku, da je sodišče prve stopnje tudi zmotno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo. V novem postopku bo moralo sodišče na zapuščinski obravnavi v skladu z določbo prvega odstavka 207. člena ZD obravnavati vsa vprašanja, ki se nanašajo na zapuščino, o teh pravicah odločiti po sprejemu dednih izjav, danih v skladu z določbo 208. člena ZD, in ponovno izdati sklep o dedovanju.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia