Jedro

Kratko stališče v obeh izpodbijanih sklepih, da brez dokaza z izvedencem geometrom postopka ni mogoče končati, ne pomeni zadostne obrazložitve za odločitev o ustavitvi postopka. Pri taki odločitvi po večletnem postopku s tremi izvedenci bi bilo nujno treba analizirati stanje zadeve in pojasniti, zakaj dosedanja izvedeniška mnenja sodišču ne omogočajo odločitve.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se vrne zadeva sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek za razdružitev solastnine. Predlagateljica namreč ni plačala predujma za izvedenca geometra. Sodišče je štelo, da brez tega dokaza postopka ni mogoče nadaljevati in je odločilo v skladu s 36.čl. Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljnjem ZNP).

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo predlagateljice kot neutemeljeno in potrdilo sklep prve stopnje. Soglašalo je z ugotovitvijo, da delitve nepremičnin ni mogoče opraviti brez sodelovanja ustreznih izvedencev.

Zoper oba sklepa vlaga Državno tožilstvo Republike Slovenije zahtevo za varstvo zakonitosti. Sklepa izpodbija v celoti in uveljavlja bistvene kršitve določb nepravdnega postopka in sicer 36., 122. in drugega odst. 33 čl. ZNP ter zmotne uporabe materialnega prava in sicer 16.čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih v zvezi z drugim odst. 119.čl. ZNP ter 8.čl. Zakona o zemljiškem katastru. Podaja opis poteka postopka in posebej opozarja, da so bila izdelana tri izvedeniška mnenja s predlogi za delitev nepremičnine. Dve mnenji vsebujeta tudi vrise v geodetsko kopijo, kar zadošča za odločitev. Za izvršljivost sklepa ni potrebno izvedeniško mnenje geometra. Geometer v nepravdnem postopku ne bi mogel izdelati pravnoveljavne parcelacije, ampak bi lahko le preciziral meritve, ki izhajajo iz elaboratov gradbenih izvedencev, in so dovolj določne za izvršljiv izrek sodnega sklepa. Uradno odločbo pa bo lahko v upravnem postopku izdala geodetska uprava, ko bo nepravdni postopek pravnomočno končan. Torej ni pravilno stališče izpodbijanih sklepov, da sodišče ne bi moglo končati postopka brez geometra. O tem sklepa nimata razlogov, kar pomeni kršitev 13. točke drugega odst. 354.čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljnjem ZPP). Zahteva se sklicuje še na drugi odst. 33.čl. ZNP v zvezi z 10.čl. ZPP, ki nalaga sodišču, da opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. Predlagateljica je predujem plačala prej, kot je potekel pritožbeni rok. Sodišče bi lahko razveljavilo svoj sklep. To bi bilo utemeljeno glede na dolgotrajnost postopka, v katerem je nasprotna stranka z zlorabo pravic zavlačevala. Zahteva predlaga, da vrhovno sodišče razveljavi oba sklepa in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena predlagateljici in nasprotnemu udeležencu, ki pa nanjo nista odgovorila.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Navedbe o poteku postopka za razdružitev solastnega premoženja, posebno o tem, da so bila izdelana že tri izvedeniška mnenja, so točne. Izvedeniška mnenja vsebujejo potrebne narise in izmere, pa tudi ugotovitve o vrednosti ter predloge za različne načine delitve. Pri takem stanju postopka bi moralo sodišče bolj izčrpno obrazložiti svoje stališče, da postopka ni mogoče končati brez izvedeniškega mnenja izvedenca geometra. Res je sicer, da je ta dokaz predlagala predlagateljica sama in da jo je sodišče pravilno opozorilo v smislu 36.čl. ZNP, vendar kljub temu ni samo po sebi sprejemljivo stališče, da je ta dokaz res nujno potreben za odločitev v tej zadevi. Iz sklepa sodišča na naroku dne 7.2.1996 (l.št. 126 spisa) je razvidno, da je sodnik opozoril predlagateljico na to, da gre za precejšnje stroške. To opozorilo je mogoče razumeti tudi tako, da sodišče dokaza ni štelo kot nujnega za odločitev, pač pa bolj v pomoč strankam in sodišču zaradi olajšanja dela.

Kratko stališče v obeh izpodbijanih sklepih, da brez dokaza z izvedencem geometrom postopka ni mogoče končati, ne pomeni zadostne obrazložitve za odločitev o ustavitvi postopka. Pri taki odločitvi po večletnem postopku s tremi izvedenci bi bilo nujno treba analizirati stanje zadeve in pojasniti, zakaj dosedanja izvedeniška mnenja sodišču ne omogočajo odločitve. Ker razlogov o tem ni, je utemeljen očitek zahteve za varstvo zakonitosti glede bistvene kršitve določb nepravdnega postopka po 13. tč. drugega odst. 354.čl. ZPP v zvezi s 37.čl. ZNP.

Sklep vrhovnega sodišča temelji na določbi prvega odst. 394.čl. ZPP v zvezi s 37.čl. ZNP.