Jedro

"Pri odreditvi pripora po drugem odstavku 195.a člena ZKP, posebna obrazložitev okoliščin iz 2. ali 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP ni potrebna, ker mora to biti storjeno s sklepom, s katerim je bila prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi odrejena."

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženega se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Okrajno sodišče je s sklepom opr. št. po sodnici posameznici na podlagi drugega odstavka 195.a člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zoper obdolženega odredilo pripor. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je obdolženi namerno kršil izrečeni ukrep prepovedi približevanja oškodovani.

Zoper sklep se je pritožil obdolženčev zagovornik, smiselno zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, izrecno pa zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s tem da še opozarja, da je bil obdolženemu sklep o odreditvi pripora vročen šele tretji dan od odvzema prostosti. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da napadeni sklep spremeni tako, da odrejeni pripor odpravi.

Pritožba ni utemeljena.

Ko je pripor odrejen zaradi kršitve prepovedi iz prvega odstavka 195.a člena ZKP, navajanje pripornega razloga iz 2. ali 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP ni potrebno. To je bilo namreč v obravnavani zadevi že storjeno s sklepom preiskovalnega sodnika z dne, opr. št., s katerim je bil navedeni ukrep odrejen in tudi tedaj, ko je bil s sklepom sodnice posameznice z dne opr. št. podaljšan, zaradi česar je treba v tem primeru le še preizkusiti, ali je do namerne kršitve prepovedi dejansko prišlo. Ker je sodišče prve stopnje tovrstni preizkus opravilo, njegove okvire in odločitev ustrezno obrazložilo, uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana.

Po pritožniku je sodišče prve stopnje dejansko stanje zmotno oziroma nepopolno ugotovilo zato, ker je bila oškodovanka tista, ki je kršila prepoved približevanja, medtem ko ji je obdolženi upoštevaje njeno hudo alkoholiziranost hotel samo pomagati. Ne oziraje se na razlog in obdolženčeve pobude je do srečanja med njim in oškodovanko prišlo, kar se, glede na smisel in namen prepovedi iz prvega odstavka 195.a člena ZKP tako ali tako ne bi smelo zgoditi. Ko pa iz podatkov spisa izvemo še, da naj bi to srečanje potekalo povsem drugače, kot ga je pritožnik opisal, in če ne pozabimo na predhodno ugotovljeni priporni razlog, je tudi po presoji pritožbenega sodišča treba ravnati tako, kot je to storilo sodišče prve stopnje.

Končno, pritožnikova opozorila o nepravočasni vročitvi napadenega sklepa obdolženega so po zapisih z dne umestna, vendar ne zadevajo predmeta tega pritožbenega postopka.

Po obrazloženem je pritožbeno sodišče o pritožbi zagovornika obdolženega odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).