Jedro

Domnevna možnost vknjižbe lastninske pravice dolžnice na (etažnem) stanovanju, to je nepremičnini dolžnice, ki ni vpisana v zemljiški knjigi, ni zadržek za zavarovanje na taki nepremičnini, na podlagi določila 254. člena ZIZ.

Izrek

Pritožbi zoper sklep z dne 19.10.1999 se ugodi in se ta sklep razveljavi.

Pritožbi zoper sklep z dne 24.2.1999 se ugodi in se ta sklep razveljavi ter zadevo vrne v nov postopek pred drugim sodnikom istega sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

S sklepom z dne 24.2.1999 je sodišče prve stopnje, iz istih razlogov, ponovno zavrnilo predlog upnika za zavarovanje njegove terjatve zoper dolžnico, na podlagi notarskega zapisa, z zastavno pravico na nepremičnini dolžnice, stanovanju v stanovanjski hiši, na T. c. 5 v kraju K., ki v konkretnem primeru ni vknjižena v zemljiški knjigi. Sodišče prve stopnje misli, da v obravnavanem primeru ne pride v poštev določba 254. člena in 211. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ker ni objektivnih ovir za ureditev pravnega statusa lastnika nepremičnine. S sklepom z dne 19.10.1999 pa je sodišče prve stopnje zavrglo, kot prepozno, pritožbo upnika zoper sklep z dne 24.2.1999. V pritožbi z dne 14.10.1999 zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 24.2.1999 se pritožuje upnik, ki predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa zaradi ponovnega postopka pred sodiščem prve stopnje. S pritožbo uveljavlja razloge kršitve pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predvsem pa pojasnjuje pravočasnost pritožbe, ker mu je bil sklep vročen osebno, šele 13.10.1999. Pritožnik navaja, da sklepa ni mogoče preiskusiti, ker ni jasen in ne razumljiv ter v nadaljevanju pritožbe nasprotuje razlogom zaradi katerih prvostopno sodišče ni uporabilo v konkretnem primeru določil 23. poglavja ZIZ.

Odločilno je dejstvo, da predmetno stanovanje ni vpisano v zemljiški knjigi. Dolžnica (kreditojemalka) je v konkretnem primeru na veljaven način zastavila svoje stanovanje ter je upnik (kreditodajalec) upravičen do zavarovanja, če so izpolnjeni vsi zakonski pogoji.

V pritožbi zoper sklep z dne 19.10.1999 o zavrženju pritožbe z dne 14.10.1999 pa upnik, iz pritožbenih razlogov kršitve pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava predlaga razveljavitev sklepa ter vztraja, da mu je bil sklep z dne 24.2.1999 vročen očitno, kot je treba, šele 13.10.1999. Pred tem je prejel le drugostopenjski sklep notarke, mag. Nine Češarek iz Kočevja, ki pa je za sprejem sodnih pošiljk in vlaganje pritožb, ni pooblastil, temveč izrecno le za vložitev predloga za zavarovanje terjatve.

Pritožbi sta utemeljeni.

Upnik je pooblastil notarko, ki je sestavila sporazum za vložitev predloga za zavarovanje denarne terjatve s pravico prepovedi odtujitve in obremenitve pri pristojnem sodišču, kot to ugotavlja tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu in je razvidno iz listine (notarskega zapisa) z dne 11.12.1998. Za sklepanje, da je bilo dano notarki širše pooblastilo za zastopanje upnika v postopku pred sodiščem zato tudi sodišče druge stopnje ne vidi opore, ker je ni niti v posplošeni navedbi notarke v predlogu z dne 11.12.1998, da zastopa upnika. Pravilna je bila zato šele vročitev sklepa z dne 24.2.1999, osebno upniku, dne 13.10.1999, kot je to razvidno iz priložene vročilnice. Iz pomanjkljivo izpolnjene vročilnice z dne 29.9.1999, ki je v spisu je pa kvečjemu razvidno, da je bil tega dne vročen upniku sklep sodišča druge stopnje, kot to sicer trdi upnik v pritožbi.

Obseg pooblastila določi stranka ter se na podlagi zgornjih ugotovitev ni mogoče strinjati z materialnopravno zgrešenim zaključkom prvostopnega sodišča o pooblastilih notarke za vložitev pritožb zoper sklepe sodišča v predmetnem postopku zavarovanja oziroma s stališčem, da je bila z vročitvami sklepov notarki opravljena pravilna vročitev v smislu določil Zakona o pravdnem postopku o vročanju, ki jih je treba uporabiti v postopku zavarovanja. Za zavrženje pritožbe kot prepozne (1. točka 380. člena Zakona o pravdnem postopku) zato ni pogojev ter je sodišče druge stopnje predvsem razveljavilo ta sklep (3. točka, 380. člena ZPP). V postopku izvršbe in zavarovanja se namreč smiselno uporabljajo tudi določbe Zakona o pravdnem postopku ZPP, na podlagi določbe 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Posledica razveljavitve sklepa o zavrženju pritožbe je, da mora sodišče druge stopnje odločati tudi o pritožbi upnika zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 24.2.1999, s katerim je bil ponovno zavrnjen predlog upnika za zavarovanje. Sodišče druge stopnje se strinja z razlogi, s katerimi upnik napada ta sklep in se sklicuje tudi na razloge, ki jih je samo navedlo zoper tako odločitev v svojem sklepu z dne 20.1.1999, da tega, kar je tam navedeno ne bo ponavljalo. Podan je tako, po mnenju sodiča druge stonje še vedno, razlog napačne uporabe materialnega prava zaradi zmotnega stališča, da v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti 254. člena ZIZ in drugih ustreznih določb tega zakona, za predlagano sredstvo zavarovanja. Z temu nasprotnim stališčem sodišča prve stopnje, da je treba doseči vpis lastninske pravice na stanovanju dolžnice v zemljiški knjigi zaradi ustanovitve zastavne pravice na tem stanovanju, ki po podatkih prvega sodišča v zemljiški knjigi ni vpisano, se na podlagi jasnih določil zakona ni mogoče strinjati. Sodišče druge stopnje je zato ponovno razveljavilo sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi prdloga in je iz razlogov smotrnosti odredilo, da naj o predlogu odloča drug sodnik istega sodišča prve stopnje (3. točka 380. člena ZPP in 15. člen ZIZ).