Jedro

Lastnik lahko odpove najemno pogodbo, če najemnik ne plača najemnine v roku, ki ga določa najemna pogodba, dvakrat zaporedoma ali dva meseca v zadnjih dvanajstih mesecih.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

V izpodbijani sodbi je prvostopno sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na ugotovitev, da je stanovanjsko razmerje med strankama odpovedano z obrazložitvijo, da tako razmerje med strankama sploh ne obstaja, ter mu ugodilo v delu, v katerem je tožeča stranka od tožene zahtevala izselitev in izpraznitev stanovanja, ker naj bi tudi tožena stranka, čeprav s tožečo nima sklenjene najemne pogodbe, kot imetnik stanovanja imela enake dolžnosti kakor najemniki stanovanja, zato naj bi tudi zanjo veljalo določilo 53. člena SZ, po katerem lahko lastnik zahteva izselitev, če najemnik ne plačuje najemnine. Tožena stranka se zoper navedeno sodbo pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je pripravljena plačati vso zapadlo najemnino, toda pričakuje nekaj razumevanja tudi za svoj problem, saj je stanovanje, v katerem živi, neustrezno in so življenjski pogoji v njem zelo slabi, kar je potrdila tudi ustrezna komisija Komunalnega podjetja, ki je izvedla tehnični pregled stanovanja. Ker je naveden tehnični pregled dokazal, da je stanovanje neustezno za bivanje, se tožena stranka plačilu najemnine upira iz upravičenih razlogov. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da so bila v postopku ugotovljena vsa pravno relevantna dejstva in da so ta dejstva ugotovljena pravilno. Iz listin, ki sta jih v pravdi sodišču predložili pravdni stranki, namreč nedvomno izhaja, da je bil toženec že ob sklenitvi stanovanjskega razmerja seznanjen s tem, da stanovanje, ki mu je bilo dodeljeno, ni ustrezno in se je s podpisom pogodbe o uporabi stanovanja tudi zavezal, da bo za stanovanje, kakršnega je dobil v uporabo, plačeval najemnino. Res je, da je njegovo stanovanje neprimerno za življenje, toda to je že brez posredovanja komisije Komunalnega podjetja ugotovil sam stanodajalec in je bilo obema pravdnima strankama znano že ob sklenitvi pogodbe o uporabi stanovanja. Glede na to, da je bila pogodba o uporabi sklenjena za stanovanje, kakršno je, in se je tožena stranka strinjala s plačevanjem uporabnine za tako stanovanje, neprimernost stanovanja ne more biti razlog za neplačevanje denarnih zneskov, kot so bili določeni v pogodbi o uporabi stanovanja. Odločitev sodišča je tudi materialnopravno pravilna, saj zakon jasno in natančno določa, da lahko lastnik zahteva izselitev in izpraznitev stanovanja, če uporabnik ne plačuje denarnih zneskov, ki predstavljajo odmeno za njegovo uporabo. Pritožnik zatrjuje tudi kršitve procesnega prava, ki naj bi jih zagrešilo prvostopno sodišče. Ker svoje trditve ni podrobneje obrazložil, je sodišče preizkusilo sodbo v delu, v katerem jo lahko preizkusi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 365. člena ZPP), pri čemer kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, ni našlo. Glede na navedeno je sodišče odločilo kot izhaja iz izreka te sodbe.