Jedro

Provizorične v zemljo vsekane stopnice na gradbišču niso avtomatično nevarna stvar. Treba je ugotoviti posebne nevarnostne okoliščine, ki jih ni mogoče eliminirati z varnostnimi ukrepi.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se u g o d i , sodba sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in se zadeva v r n e v novo sojenje.

O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

: Z izpodbijano sodbo je sodišče ugodilo objektivno odgovornost zavarovanca tožene stranke in dosodilo odškodnino v višini 550.000,00 SIT, za presežek 600.000,00 SIT pa je bil tožbeni zahtevek zavrnjen.

Proti takšni sodbi se je pritožila tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče je zavrnilo predlog za zaslišanje priče Z. D., ki je prišel na gradbišče takoj po nesreči in bi vedel opisati stanje na gradbišču. Tožnik je bil že 1 mesec delovodja in je poznal razmere na gradbišču. Tožnik je poznal stopnice, pa tudi zima je bila že nekaj časa in ni šlo za nenadno nevarno situacijo. Na dan padca je bilo lepo vreme in celo brez snega. Tožnik je kot delovodja moral skrbeti celo za varnost drugih delavcev, kaj šele za svojo varnost. Najmanj kar bi moral tožnik narediti, je prižgati luč. Na dan škodnega dogodka tožnikovi delavci niso delali, zato tožnik ni mogel odrediti ureditve gradbišča in je bil kot delovodja odvisen od sebe.

Tožnik bi lahko stopnice posipal z žagovino, zato ne drži, da so bile stopnice nevarna stvar, saj bi lahko nevarnost odpravil enostavno.

Tožnik je bil skrajno malomaren. Odškodnina je tudi previsoka, saj niso upoštevani družbenoekonomski odnosi v državi. Predlaga razveljavitev sodbe.

Pritožba je utemeljena.

Preuranjena je ocena, da so provizorične stopnice na gradbišču v zimskem času nevarna stvar. Za nevarno stvar gre načeloma takrat, kadar iz stvari izhajajo različne nevarnosti kljub vsem možnim varnostnim in previdnostnim ukrepom.

V konkretnem primeru predvsem ni bilo ugotovljeno, ali so provizorične stopnice na gradbišču ustrezale gradbenim standardom in običajen glede urejenosti gradbišča. Če je v konkretnem primeru šlo za običajne provizorične stopnice, potem bi jih bilo težko šteti za nevarno stvar niti v zimskih razmerah, saj zima ni nepričakovana in nenadna okoliščina. V tej smeri bo treba še ugotoviti dejansko stanje, v kolikor bodo stranke to predlagale. Če pa bo sodišče ponovno ugotovilo objektivno odgovornost, bo treba bolj natančno ugotavljati eventualno krivdo tožnika. Že navaden delavec bi po življenjskih izkušnjah prižgal luč in se glede na zimo prepričal, ali so stopnice poledenele itd. Tožnik pa je bil celo delovodja, ki je bil odgovoren za varno ureditev gradbišča (naprimer za posip poledenelih delov). Če bi se v konkretnem primeru poškodoval navaden delavec, bi prva krivda zadela delovodjo zaradi nevarnega mesta na gradbišču. V tem kontekstu je težko sprejemljiva ocena, da tožnik ni nič kriv za nastalo škodo. Odsotnost delavcev ob škodnem dogodku tožnika ne odvezuje, da bi vsaj previdno stopal po stopnicah, če že ni bila njegova dolžnost poledenela mesta posipati.

O utemeljenosti tožbenega zahtevka bo mogoče odločiti šele po dopolnitvi dejanskega stanja.