Jedro

Predlog, ob vložitvi katerega predujem ni založen, ima značaj nepopolne vloge. Sodišče mora sklep o dopolnitvi izdati v osmih dneh po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka (četrti odstavek 233. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je tak sklep izdalo 10. 7. 2023 in pritožnici naložilo, da v roku 15 dni založi predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka ali pa predloži odločbo, s katero ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč v obliki oprostitve plačila tega predujma. Pritožničin predlog za oprostitev plačila predujma je torej sodišče štelo kot nepopoln, zato ne drži pritožbeni očitek, da ga ni obravnavalo, saj ji je s sklepom naložilo, na kakšen način ga je dolžna dopolniti oziroma odpraviti njegovo pomanjkljivost. Glede na dikcijo tretjega odstavka 233. člena ZFPPIPP v primeru roka za plačilo začetnega predujma ne gre za sodni rok, pač pa za zakonski (materialni) rok. Zakonsko določenih rokov se v nobenem primeru ne more podaljšati (za razliko od sodnih rokov). Zato v pritožbi zatrjevano dejstvo, da pritožnica še ni prejela odločbe o brezplačni pravni pomoči, ne vpliva na pravilnost odločitve.

Izrek

I. Pritožbi upnice se zavrneta in se izpodbijana sklepa z dne 7. 8. 2023 in z dne 21. 8. 2023 potrdita.

II. Upnica sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 7. 8. 2023 zavrnilo predlog upnice za podaljšanje roka za dopolnitev predloga za začetek postopka.

2. Zoper navedeni sklep se je upnica pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov in višjemu sodišču primarno predlagala, da izpodbijani sklep spremeni in ugodi njenemu predlogu za podaljšanje roka oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 21. 8. 2023 zavrglo predlog upnice za začetek postopka.

4. Zoper navedeni sklep se je upnica pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov in višjemu sodišču predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Založitev predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka je procesna predpostavka za začetek stečajnega postopka (233. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Predlog, ob vložitvi katerega predujem ni založen, ima značaj nepopolne vloge (108. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Sodišče mora sklep o dopolnitvi izdati v osmih dneh po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka (četrti odstavek 233. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je tak sklep izdalo 10. 7. 2023 in pritožnici naložilo, da v roku 15 dni založi predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka ali pa predloži odločbo, s katero ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč v obliki oprostitve plačila tega predujma. Pritožničin predlog za oprostitev plačila predujma je torej sodišče štelo kot nepopoln, zato ne drži pritožbeni očitek, da ga ni obravnavalo, saj ji je s sklepom naložilo, na kakšen način ga je dolžna dopolniti oziroma odpraviti njegovo pomanjkljivost. Oprostitev plačila predujma lahko predlagatelj v stečajnemu postopku doseže le s predložitvijo odločbe, s katero mu je odobrena brezplačna pravna pomoč v obliki oprostitve plačila tega predujma.

7. Glede na dikcijo tretjega odstavka 233. člena ZFPPIPP v primeru roka za plačilo začetnega predujma ne gre za sodni rok, pač pa za zakonski (materialni) rok. Zakonsko določenih rokov se v nobenem primeru ne more podaljšati (za razliko od sodnih rokov). Zato v pritožbi zatrjevano dejstvo, da pritožnica še ni prejela odločbe o brezplačni pravni pomoči, ne vpliva na pravilnost odločitve. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za podaljšanje zakonskega roka je pravilna.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo tudi pritožničin predlog za začetek postopka stečaja zapuščine, saj mu tako nalaga peti odstavek 233. člena ZFPPIPP. Do poteka roka mora biti namreč plačan celoten predujem ali pa mora biti predložena odločba o oprostitvi plačila predujma. Če predlagatelj v roku predloga ne dopolni, mora sodišče v osmih dneh po poteku tega roka zavreči predlog za začetek stečajnega postopka. Zakon sodišču nalaga, da z izdajo odločb ne čaka, zaradi česar tudi ni mogoče pritrditi pritožbenemu stališču, da sodišče pred odločitvijo o brezplačni pravni pomoči pritožnici ne bi smelo odločiti.

9. Podaljšanje rokov iz 233. člena ZFPPIPP ni mogoče, ker zakonski roki niso podaljšljivi. Zakonska določila kogentne narave mora sodišče upoštevati. Posledica nespoštovanja zakonskega roka iz tretjega odstavka 233. člena ZFPPIPP je glede na jasno določbo petega odstavka tega člena zavrženje predloga za stečajni postopek. Ker zavrženje predloga pomeni, da ima predlagatelj možnost ponovnega predloga za začetek postopka ob izpolnjevanju vseh zakonskih predpostavk, pritožnici ni kršena ustavna pravica do sodnega varstva.

10. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbi zavrnilo in izpodbijana sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

11. Izrek o pritožbenih stroških temelji na 129. členu ZFPPIPP, po katerem mora vsak upnik sam pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.