Jedro

Upravičenec do BPP, ki je v celoti ali delno uspel v postopku in pridobil premoženje oziroma dohodke je dolžan BPP povrniti zgolj na podlagi pravnomočne odločbe sodišča, v danem primeru pa, zaradi vložene pritožbe, sodba sodišča še ni pravnomočna.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 252/2019 z dne 30. 6. 2020, se odpravi.

II. Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti stroške tega postopka v višini 285,00 EUR v 15. dneh po prejemu te sodbe z DDV, do takrat brez obresti, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju Organ za BPP) na podlagi Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) odločil, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) dolžan povrniti Republiki Sloveniji 441,578 EUR izplačanih sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) ter da je dolžan navedeni znesek plačati v roku 30 dni, po tem roku pa v skladu z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila.

2. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je bila upravičencu dne 25. 2. 2020 dodeljena BPP, in sicer glede oprostitve plačila stroškov sodnega izvedenca medicinske stroke v zadevi opr. št. II P 632/2018 Okrajnega sodišča v Mariboru. Kasneje pa so bili sodnemu izvedencu dne 6. 6. 2019, na podlagi navedenega sklepa, izplačani stroški za opravljeno delo v višini 525,30 EUR.

3. Tožena stranka je, v skladu z določbo 48. člena ZBPP, odločila, da je, ker je upravičenec v postopku delno uspel in pridobil premoženje, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko izplačani iz naslova BPP in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka.

4. Tožena stranka je ugotovila, da je nasprotna stranka iz naslova delnega plačila dodeljene in plačane BPP izvedencu medicinske stroke poravnala znesek v višini 83,73 EUR, v ostalem pa je plačilo naložila upravičencu, ker je ocenila, da je, v skladu s 43. členom ZBPP, upravičenec to pomoč dolžan vrniti.

5. Upravičenec vlaga tožbo v tem upravnem sporu in predmetno odločbo izpodbija v celoti ter predlaga, da se le-ta odpravi, kakor tudi, da tožena stranka povrne nastale stroške tega postopka.

6. Tožeča stranka v tožbi pritrjuje, da držijo navedbe tožene stranke, da je bila v zadevi Okrajnega sodišča, št. II P 632/2018 z dne 10. 3. 2020, izdana sodba na podlagi katere je tožena stranka A. d.d. bila zavezana k plačilu odškodnine v znesku 2.435,20 EUR s pp in k povrnitvi stroškov postopka v znesku 383,32 EUR, kakor tudi, da je tožena stranka poravnala del stroškov za izvedenca v znesku 83,73 EUR, ki je bil v tej višini odmerjen glede na uspeh pravdnih strank v postopku. Tožeča stranka izpostavlja, da je tožnik v zgoraj navedenem pravdnem postopku uspel le delno, in sicer v višini 16 % oziroma 12 %, vendar da pa je bila odločitev tožene stranke preuranjena, saj je bila zoper sodbo okrajnega sodišča dne 13. 5. 2020 podana pravočasna pritožba, zaradi česar sodba izdana 10. 3. 2020 še ni postala pravnomočna in tako dokončni uspeh tožeče in tožene stranke v pravdi še ni znan.

7. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala predmetni spis.

8. Tožba je utemeljena.

9. ZBPP med določili predvideva tudi vračilo sredstev iz naslova BPP, kar je v zakonu urejeno v 10. poglavju. 48. člen ZBPP tako določa, da če upravičenec do brezplačne pravne pomoči delno ali v celoti uspel v postopku, in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan Republiki Sloveniji povrniti razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija, v skladu s 46. členom tega zakona, izterjala od nasprotne stranke.

10. Sodišče je vpogledalo v spis tožene stranke in ugotovilo, da se na listovni številki 48 nahaja pojasnilo glede plačila stroškov A. tožeči stranki in iz katerega izhaja, da je bilo na TRR Okrožnega sodišča v Mariboru nakazanih 83,73 EUR. Sodišče pa ugotavlja, da se v spisovnem gradivu tožene stranke ne nahaja sodba z ustrezno klavzulo pravnomočnosti in izvršljivosti temveč zgolj prepis sodbe, ki je soglasen z izvirnikom, iz katerega pa ni mogoče razbrati ali je predmetna sodba postala dejansko tudi pravnomočna.

11. Na podlagi navedenega tako držijo navedbe tožeče stranke, da je odločitev tožene stranke preuranjena, saj je prvi odstavek 48. člena ZBPP jasen, da je upravičenec do BPP, ki je v celoti ali delno uspel v postopku in pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan BPP povrniti zgolj na podlagi pravnomočne odločbe sodišča, kar pa v danem primeru, vsaj po podatkih spisovnega gradiva, ni bilo podano. Nenazadnje tudi iz dopisa Okrajnega sodišča v Mariboru, pravdnega oddelka z dne 1. 6. 2020, listovna št. 38 izhaja, da je sodnik, ki je obravnaval zadevo toženi stranki pojasnil, da sodba v zadevi II P 632/2018 z dne 10. 3. 2020, zaradi 19. 5. 2020 vložene pritožbe, še ni pravnomočna.

12. Navedeno pomeni, da je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe materialno pravo napačno uporabljeno, zaradi česar je sodišče, na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, izpodbijano odločbo odpravilo.

13. Tožena stranka bo o morebitnem plačilu neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči lahko odločala šele po pravnomočnosti predmetne sodbe.

14. Sodišče je o tožbi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe izpodbijane odločbe ter priloženega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti. Sodišče pripominja, da glavne obravnave v navedeni zadevi ni izvedlo iz razloga, ker je bilo mogoče odločiti na podlagi dokumentacije v spisu in tako dejanskega stanja ni bilo potrebno dopolnjevati, dejansko stanje pa med stranka niti ni bilo sporno, saj je v obravnavani zadevi šlo za presojo pravilne uporabe materialnega prava in za pravno vprašanje ter presojo pravnih norm.