Jedro

Dokler se s pravnomočno odločbo ne ugotovi drugače, velja toženec, ki je kot oče mld. tožnika vpisan v rojstno matično knjigo, za očeta mld. A. To pomeni, da ga je dolžan preživljati, skrbeti za njegovo življenje in zdravje in ga vzgajati. Dokler velja toženec za očeta mladoletnega A., mora zato sodišče odločiti o otrokovi dodelitvi v varstvo, vzgojo in preživljanje ter o stikih ne glede na to, da je tožnik vložil tožbo, s katero izpodbija veljavnost izjave o priznanju očetovstva.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se prekine pravdni postopek do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opr. št. IV P 421/2014. 2. Zoper takšno odločitev je tožnica vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja, kot navaja, vse pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da je napačno stališče iz izpodbijanega sklepa, da je vprašanje očetovstva v tem postopku predhodno vprašanje in da je v tej pravdi za utemeljenost tožbenega zahtevka najprej potrebno ugotoviti, ali je toženec oče mladoletnega otroka. Iz rojstnega lista namreč izhaja ugotovitev, da je otrokov oče toženec. Tožnik je očetovstvo priznal z izjavo. Za utemeljenost zahtevka za dodelitev otroka, določitev stikov in preživnine ni potrebna ugotovitev, ali je toženec res oče mladoletnega otroka. Nenazadnje tudi ni v korist otroka, da bi se z omenjeno odločitvijo čakalo do odločitve o morebitni razveljavitvi izjave o priznanju očetovstva. Toženec je otrokov oče, zato je podana njegova pasivna legitimacija v tem postopku. Vprašanje očetovstva ne predstavlja predhodnega vprašanja v tem postopku.

3. Toženec je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po določbi 87. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) velja za očeta otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi, tisti, ki otroka prizna za svojega ali čigar očetovstvo se ugotovi s sodno odločbo. Med strankama ni sporno, da je toženec priznal očetovstvo mladoletnega A. A. Navedeno dejstvo je bilo tudi vpisano v matično knjigo, kot to izhaja iz tožbi priloženega izpiska iz matičnega registra o rojstvu otroka. Pritrditi je zato treba pritožbenemu stališču, da ne gre za predhodno vprašanje, ki ne bi bilo že rešeno na matičnem področju. Dokler se torej s pravnomočno odločbo ne ugotovi drugače, velja toženec za očeta mld. A. To pomeni, da ga je dolžan preživljati, skrbeti za njegovo življenje in zdravje in ga vzgajati (prvi odstavek 103. člena ZZZDR). Dokler velja toženec za očeta mladoletnega A., mora zato sodišče odločiti o otrokovi dodelitvi v varstvo, vzgojo in preživljanje ter o stikih ne glede na to, da je tožnik vložil tožbo, s katero izpodbija veljavnost izjave o priznanju očetovstva. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi in razveljavilo izpodbijani sklep (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

6. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).