Jedro

Aktivna legitimacija za vtoževanje stroškov rezervnega sklada pripada etažnim lastnik in ne upravniku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 27791/2010 z dne 5.3.2010 tudi v dajatvenem delu in v odločitvi o izvršilnih stroških in tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je še, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 114,00 EUR.

Proti takšni odločitvi je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja vse formalno opredeljene pritožbene razloge po 338. členu v zvezi s 458. členom ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Meni, da je izpodbijana sodba nezakonita. Sodišče bi moralo presoditi celoten pomen besedila pooblastila etažnih lastnikov z dne 7.2.2008. Ne drži zaključek prvostopenjskega sodišča, da naj bi tožeča stranka od etažnih lastnikov prejela zgolj nekakšno pooblastilo za organizacijo zbiranja denarnih sredstev. Iz vsebine pooblastila z dne 7.2.2008 ne izhaja nobena omejitev ampak zajema tako pravico tožeče stranke, da obračunava posamezne obroke, obračune dostavlja etažnim lastnikom in jih tudi sodno terja za njihovo plačilo. Podrejeno pa navaja, da tožena stranka z ničemer ni nasprotovala aktivni legitimaciji tožeče stranke. Prvostopenjsko sodišče zato ni moglo samo razširiti odločanja na okoliščine, ki jih tožena stranka v postopku ni navajala.

Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Vtoževani znesek predstavlja mesečni znesek obveznosti tožene stranke za posebni rezervni sklad večstanovanjske hiše, ki je tožena stranka ni poravnala in ki je zapadla v plačilo 28.8.2009. Aktivna legitimacija za vtoževanje stroškov rezervnega sklada pripada etažnim lastnikom, ne pa upravniku. Gre za ustaljeno stališče sodne prakse (1). Prvostopenjsko sodišče je pojasnilo tudi materialnopravno podlago takšnemu stališču, ki je v določbah stvarnopravnega zakonika (SPZ) in Stanovanjskega zakona (SZ-1). Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe navedlo, da upravnik lahko vloži tožbo v imenu etažnih lastnikov, če ima zato pooblastilo, ne more pa vložiti tožbe v svojem lastnem imenu, ker ni nosilec terjatve, ki jo uveljavlja. Ne gre torej za vprašanje, ali je tožeča stranka imela pooblastilo za sodno izterjavo stroškov rezervnega sklada, ampak ali jih lahko terja v svojem imenu oziroma ali je tožeča stranka sama nosilec upravičenj iz spornega razmerja s toženko. Ker so to etažni lastniki, je tožbo vložila neupravičena oseba.

Napačen je pritožbeni očitek, da je prvostopenjsko sodišče s presojo aktivne legitimacije preseglo dejansko trditveno podlago tožene stranke. Vprašanja aktivne legitimacije je vprašanje sklepčnosti tožbe in vprašanje materialnega prava. Na materialno pravo pa pazi sodišče po uradni dolžnosti oziroma je pri odločanju vezano na materialnopravne predpise, ki jih je dolžno poznati (iura novit curia).

Pritožba tožene stranke je neutemeljena zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 155. člena v zvezi s 165. členom ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, stroški toženkinega odgovora na pritožbo pa niso bili potrebni stroški. Pravdni stranki sta jih zato dolžni kriti sami.

(1) prim. odločbe Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 3416/2011, I Cp 3192/2011, II Cp 1178/2011, II Cp 4955/2010, II Cp 357/2010.