- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep III Cp 1644/2005
ECLI:SI:VSLJ:2005:III.CP.1644.2005 Civilni oddelek
Povzetek
- Upravičenost do izterjave v sodni izvršbiAli lahko dolžnik izterja znesek, ki je bil preveč izterjan v upravni izvršbi, z nasprotno sodno izvršbo?
- Verodostojnost listin v izvršilnem postopkuAli so listine, ki jih je upnik predložil, verodostojne v smislu ZIZ?
- Dopolnitev predloga za izvršboAli bi moralo sodišče pozvati upnika k dopolnitvi predloga za izvršbo?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Zneska, ki je bil preveč izterjan v upravni izvršbi, dolžnik ne more izterjati z nasprotno sodno izvršbo.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo upnikov predlog za izvršbo, ker listine, ki jih je predložil, niso verodostojne listine v smislu 2. odstavka 23. člena ZIZ.
V pritožbi proti taki odločitvi upnik meni, da bi ga moralo sodišče pozvati k dopolnitvi predloga, ki pa sicer vsebuje vse podlage in dokaze o višini dolgov. Prilaga vse verodostojne listine, ki si jih je preskrbel po izdaji izpodbijanega sklepa (potrdila o plačilih, sklep o prisilni izterjavi). Predlaga, da se sklep spremeni tako, da se izvršba dovoli.
Pritožba ni utemeljena.
Listine, ki jih je upnik priložil predlogu za izvršbo, dejansko ne predstavljajo verodostojnih listin, ki jih kot izvršilne naslove opredeljuje Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 2. odstavku 23. člena. Takega značaja pa tudi nimajo pritožbi priložene listine.
Izvršbe v smislu upnikovega predloga torej ni mogoče dovoliti, zato je izpodbijana odločitev o zavrnitvi predloga pravilna in zakonita.
Ker upnik nima ustreznega izvršilnega naslova za dovolitev predlagane izvršbe, tudi ni upoštevno njegovo mnenje, da bi ga moralo sodišče pozvati k dopolnitvi predloga, saj ne gre za nepopolno vlogo oz.
pomanjkljivost, ki bi jo bilo sploh mogoče odpraviti. Iz pritožbi priloženih listin je razvidno, da je bil (domnevni) dolg od upnika izterjan v davčni izvršbi, torej po pravilih postopka upravne izterjave, ne pa v sodni izvršbi. Morebitne nepravilnosti in povrnitev preveč plačanega oz. izterjanega mora zato upnik doseči predvsem v omenjenem davčnem postopku, ali pa eventuelno na sodišču vložiti tožbo zaradi neupravičene obogatitve dolžnika. Nikakršne zakonske podlage pa ni za izterjavo v sodni izvršbi, kakršno predlaga.
Po obrazloženem in ko tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep potrdilo (čl. 365, tč. 2 ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ).