Jedro

Ker je tožnik taksni nalog za plačilo sodne takse za redni postopek prejel 18. 8. 2015, je 15-dnevni rok za plačilo le-te iztekel dne 2. 9. 2015. V kolikor je tožnik želel doseči oprostitev ali odlog plačila sodne takse, bi moral prošnjo vložiti pred potekom roka za plačilo sodne takse.

Da mora tožnik sodno takso plačati v roku iz plačilnega naloga in na posledice, če sodna taksa v tem roku ne bo plačana, ali v tem roku tožnik tudi ne bo zaprosil za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, pa je bil pritožnik opozorjen v samem plačilnem nalogu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče predlog tožeče stranke za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse z dne 24. 9. 2015 zavrglo.

2. Zoper navedeni sklep je laično pritožbo vložila tožeča stranka z navedbo, da je takoj po pozivu sodišča za predložitev dokazila o pravočasnem plačilu sodne takse dne 24. 9. 2015 predlagala oprostitev plačila sodne takse, prošnjo za obročno plačilo sodne takse pa je podala že tudi dne 27. 10. 2014. Smiselno je predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz dosedanjega poteka postopka izhaja, da je tožeča stranka prvotno dne 17. 3. 2015 vložila predlog za izvršbo, ki mu je Okrajno sodišče v Ljubljani ugodilo z izdajo sklepa o izvršbi VL 36795/2015 z dne 15. 5. 2015, po ugovoru dolžnika pa s sklepom VL 36795/2015 z dne 3. 6. 2015 sklep o izvršbi z dne 15. 5. 2015 razveljavilo v delu, v katerem je bila izvršba dovoljena in določen izvršitelj ter odstopilo zadevo v reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Okrožno sodišče v Ljubljani pa je tožečo stranko pozvalo s plačilnim nalogom VI Pg 2505/2015 z dne 6. 8. 2015 k doplačilu sodne takse za redni postopek v znesku 1.627,00 EUR v petnajstih dneh. S sklepom VI Pg 2505/2015 z dne 6. 8. 2015 pa je tožečo stranko pozvalo tudi k dopolnitvi tožbe v roku 15-ih dni tako, da navede dejstva, na katera opira zahtevek in ponudi dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Tako plačilni nalog z dne 6. 8. 2015, kot sklep z dne 6. 8. 2015 je tožnik prejel dne 18. 8. 2015, kot izhaja iz vročilnice, pripete pri list. št. 121 A spisa. Ker iz evidence Uprave za javne prihodke, v katero je vpogledalo sodišče, ni bilo razvidno, da je tožnik dolžno takso v roku plačal, ga je z dopisom z dne 23. 9. 2015 pozvalo, naj predloži dokazilo o pravočasnem plačilu sodne takse. Na ta dopis, ki ga je dolžnik prejel 24. 9. 2015, kot izhaja iz vročilnice, pripete pri list. št. 127, pa se je tožnik odzval z vloženo prošnjo za oprostitev ali obročno plačilo sodne takse.

5. Ker je tožnik taksni nalog za plačilo sodne takse za redni postopek prejel 18. 8. 2015, je 15-dnevni rok za plačilo le-te iztekel dne 2. 9. 2015. V kolikor je tožnik želel doseči oprostitev ali odlog plačila sodne takse, bi moral prošnjo vložiti pred potekom roka za plačilo sodne takse. Po prvem odstavku 13. člena ZST-1, namreč sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje od dne, ko je bil pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo in velja za vse takse, za katere se izteče rok za plačilo tega dne ali pozneje. Prvostopenjsko sodišče je zato v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da se je rok za plačilo sodne takse po vročenem plačilnem nalogu že iztekel in da je tožnik predlog za oprostitev ali odlog plačila sodne takse vložil prepozno.

6. Pritožnik si namreč zmotno razlaga poziv sodišča z dne 23. 9. 2015, kot poziv na plačilo sodne takse. Navedeni poziv je bil zgolj poziv na predložitev dokaza, da je bila sodna taksa pravočasno plačana. Da mora tožnik sodno takso plačati v roku iz plačilnega naloga in na posledice, če sodna taksa v tem roku ne bo plačana, ali v tem roku tožnik tudi ne bo zaprosil za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, pa je bil pritožnik opozorjen v samem plačilnem nalogu.

7. Neupoštevna je tudi pritožbena trditev, da je pritožnik sodišču podal prošnjo za obročno plačilo sodne takse že 27. 10. 2014, ki jo je pritožbi tudi priložil. Predmetni postopek je bil uveden z vložitvijo izvršilnega predloga (prvi odstavek 2. člena ZIZ), dne 17. 3. 2015, zato se tudi prošnja za obročno plačilo sodne takse z dne 27. 10. 2014 že pojmovno glede na časovno sosledje ne more nanašati na ta postopek, ki je bil, kot omenjeno, uveden šele dne 17. 3. 2015. Da se navedena prošnja z dne 27. 10. 2014 nanaša na postopek, ki se vodi pod opr. št. II Pg 3512/2014 (ta postopek pa se vodi pod opr. št. VI Pg 2505/2015), pa je razvidno tudi iz pritožbi priložene prošnje (priloga A2). Evidentno je, da je na predlog tožnika v teku več postopkov pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, ki so vsak zase samostojni, saj jih sodišče ni združilo v enotno obravnavanje. Procesna dejanja tožnika v enem postopku pa ne učinkujejo tudi v drugem postopku. Pritožnik pa se ne more uspešno sklicevati niti na svoj „ugovor na sklep“ z dne 20. 8. 2015, ki ga je vložil kot odgovor na sklep sodišča z dne 6. 8. 2015, s katerim mu je naložilo dopolnitev tožbe.

8. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, deloma pa za neupoštevne, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP), potem, ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).