Jedro

Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da se v premoženje tožnice oziroma njene družine upošteva tudi njen lastniški delež v družbi, katere edina družbenica je tožnica, v višini ustanovitvenega kapitala družbe. L astniški deleži kapitalskih družb se namreč v premoženje upoštevajo le, kadar ne predstavljajo dohodka, ki se upošteva med lastne dohodke. Zato je v obravnavanem primeru treba najprej ugotoviti, ali ima tožnica iz naslova kapitalskega deleža oziroma lastništva družbe kakšne dohodke, ki predstavljajo lastne dohodke po ZSVarPre, oziroma ali ima tožnica in njena družina lastne dohodke po ZSvarPre. Tega sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni ugotavljalo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je izpodbijani upravni odločbi odpravilo ter zadevo vrnilo tožencu v ponovno upravno odločanje.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se odločbi toženca, št. ... z dne 27. 3. 2014 in št. ... z dne 29. 1. 2014 odpravita in se zadeva vrne tožencu v ponovno upravno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca, št. ... z dne 27. 3. 2014 in št. ... z dne 29. 1. 2014 ter priznanje pravice do denarne pomoči ob rojstvu otroka.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica. V pritožbi opisuje svoje gledanje na splošno družbeno stanje v Sloveniji sedaj in v preteklosti. Navaja, da zaradi ignorance sodišča do dejanskih problemov prihaja do kršitev človekovih pravic. Sodišču očita, da v izpodbijani sodbi zgolj ponavlja materialno pravo. Njena družina nima niti sredstev za dodatno zdravstveno zavarovanje.

3. Kasnejših tožničinih vlog pritožbeno sodišče ni upoštevalo, ker so bile vložene po izteku roka za pritožbo.

4. V odgovoru na pritožbo toženec poudarja, da pritožba nima pritožbenih razlogov. Sodišče prve stopnje je natančno pojasnilo materialno pravo, po katerem tožnica ni upravičena do pomoči ob rojstvu otroka. Tožnica namreč ne izpolnjuje pogojev za priznanje te pravice po Odloku o denarni pomoči Mestne občine B., ki napotuje na določbe Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), hkrati pa izključuje ugotavljanje vrednosti premoženja po drugih zakonih. Sodišče je pravilno upoštevalo vrednost lastniških deležev gospodarskih družb, kot izhaja iz sodnega registra. Le-ta se upošteva na podlagi Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči. Lastni dohodek družine, povečan za premoženje po 31. členu ZSVarPre, presega višino minimalnega dohodka tožničine družine, povečanega za 30 %.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena v zvezi z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004, 10/2004), in na pravilno uporabo materialnega prava.

7. V tej zadevi, ko se v skladu z 81. členom ZDSS-1 v zvezi s 63. členom ZDSS-1 presoja pravilnost in zakonitost dokončne odločbe z dne 27. 3. 2014 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 29. 1. 2014, se spor nanaša na pravico do pomoči ob rojstvu otroka, ki jo dodeljuje občina po kraju prebivališča. 8. Toženec je z izpodbijanima odločbama odločil, da se tožnici pravica do pomoči ob rojstvu otroka ne dodeli, ker lastni dohodek, povečan za premoženje po 31. členu Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre; Ur. l RS, št. 61/2010 s spremembami), presega višino minimalnega dohodka družine, povečanega za 30 %. Pri tem je toženec v premoženje tožnice oziroma njene družine upošteval tudi njen lastniški delež v družbi C. d.o.o., katere edina družbenica je tožnica, v višini 7.500,00 EUR, kolikor znaša ustanovitveni kapital družbe, in ga upošteval pri zmanjševanju denarne socialne pomoči po 31. členu ZSVarPre.

9. Bistvo spora je torej v tem, ali je toženec v premoženje pravilno upošteval tožničin kapitalski delež v zasebni družbi, katerega vrednost je ocenil v višini ustanovitvenega kapitala, in ali je po 31. členu ZSVarPre utemeljeno sklepal, da ji je dohodek delno zagotovljen, ker ima tudi premoženje v vrednosti tretjine ustanovitvenega kapitala. Sodišče prve stopnje je pritrdilo tožencu, s čimer je po stališču pritožbenega sodišča zmotno uporabilo materialno pravo.

10. Pravna podlaga za odločitev v tej zadevi je podana v Odloku o denarni pomoči Mestne občine B. (Ur. l. RS, št. 18/08 uradno prečiščeno besedilo s spremembami; v nadaljevanju: Odlok), ki določa upravičence, kriterije za določitev višine in postopek dodeljevanja in izplačevanja denarne pomoči v Mestni občini B. (v nadaljevanju: MOL). Po 2. členu Odloka so upravičenci do denarne pomoči, med katere po 6. točki 3. člena sodi tudi pomoč ob rojstvu otroka, osebe, ki so brez lastnega dohodka, in osebe, ki z lastnim dohodkom do 30 % presegajo minimalni dohodek za posameznega družinskega člana po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke, in imajo stalno bivališče v B. Pri odločanju o dodelitvi pomoči se poleg določb tega odloka na podlagi 2. odstavka 7. člena Odloka smiselno uporabljajo tiste določbe zakona, ki urejajo socialno varstvene prejemke in se nanašajo na denarno socialno pomoč.

11. Po Odloku so do pomoči ob rojstvu otroka tako upravičene osebe, ki lastnega dohodka sploh nimajo, in osebe, katerih lastni dohodek za največ 30 % presega minimalni dohodek. Odlok tako določa premoženjski cenzus za dodelitev pomoči ob rojstvu otroka, to je preseganje minimalnega dohodka za največ 30 %, lastni dohodek upravičenca oziroma družine pa se ugotavlja po določbah ZSVarPre, na enak način kot se ugotavlja v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči.(1) Pomeni, da je upoštevaje 2. člen Odloka treba najprej ugotoviti, ali upravičenec sploh ima lastne dohodke, in če jih ima, ali presegajo navedeni cenzus. Pri tem je treba v konkretnem primeru uporabiti ZSVarPre, kot je veljal v času izdaje izpodbijanih odločb, to je brez obsežnih sprememb tega zakona z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPRe-C; Ur. l. RS, št. 99/13) tudi glede upoštevanja dohodka in premoženja, ki so napotile na uporabo ZUPJS.(2)

12. Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči in pri določanju njene višine, so se po 5. členu ZSVarPre upoštevale le osnove in merila, določena s tem zakonom.(3)

13. Dohodki in prejemki, ki se vštevajo v lastni dohodek po ZSvarPre, so bili določeni v 12. členu ZSVarPre.(4) V lastni dohodek so se po tem zakonu šteli tudi obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine (1. točka 1. odstavka 12. člena ZSVarPre). Upoštevanje dohodka iz dejavnosti je bilo posebej urejeno v 15. členu ZSVarPre.(5) Za 2. odstavek 15. člena ZSVarPre je Ustavno sodišče RS z odločbo št. U-I-161/12-16 z dne 20. 2. 2014 presodilo, da je v neskladju s splošnim načelom enakosti iz 2. odstavka 14. člena Ustave RS.

14. ZSVarPre izrecno ne določa, katero premoženje se upošteva po tem zakonu. V 24. členu pa določa, kaj se kot premoženje po tem zakonu ne upošteva. V načelu je izvzeto premoženje, s katerim družina dejansko ne razpolaga iz različnih vzrokov, med drugim tudi zato, ker postane kapital družbe(6). Tako se po 2. točki 1. odstavka 24. člena ZSVarPre med premoženje po tem zakonu, ne upošteva premoženje, ki daje dohodke višje od bruto minimalne plače, ki se po tem zakonu upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka. Način ugotavljanja prihrankov in premoženja po tem zakonu oziroma njihove vrednosti, razen načina ugotavljanja vrednosti premoženja iz 1. točke 1. odstavka prejšnjega člena, na podlagi 25. člena ZSVarPre podrobneje predpiše minister, pristojen za socialno varstvo. Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (Ur. l. RS, št. 8/2012 s spremembami; v nadaljevanju: Pravilnik). sicer v 2. odstavku 7. člena določa, da se vrednost lastniških deležev gospodarskih družb ali zadrug ugotavlja iz potrdila pristojnega davčnega organa o kapitalskih naložbah ali iz izpisa iz sodnega registra. Vendar pa v 3. odstavku izrecno določa, kaj vse predstavlja premoženje po tem pravilniku, med drugim tudi lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug, kadar le-ta ne predstavlja dohodka skladno s 1. odstavkom 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS, Ur. l. RS, št. 62/10 in 40/11), oziroma v tem primeru 1. odstavkom 12. člena ZSVarPre.

15. Navedeno pomeni, da se lastniški deleži kapitalskih družb v premoženje upoštevajo le, kadar ne predstavljajo dohodka, ki se upošteva med lastne dohodke. Zato je v obravnavanem primeru treba najprej ugotoviti, ali ima tožnica iz naslova kapitalskega deleža oziroma lastništva družbe C. d.o.o. kakšne dohodke, ki predstavljajo lastne dohodke po ZSVarPre, oziroma ali ima tožnica in njena družina sploh lastne dohodke po ZSvarPre. Tega sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni ugotavljalo, prav tako tega ni ugotavljal niti že toženec pred njim, oziroma to ni razvidno iz izpodbijanih odločb. 16. V kolikor ima tožnica iz kapitalskega deleža oziroma lastništva družbe C. d.o.o. kakšne dohodke, ki predstavljajo lastne dohodke po ZSVarPre, potem tega kapitalskega deleža ni mogoče upoštevati še v premoženje. Če pa iz tega naslova nima lastnih dohodkov, je treba za uporabo 31. člena ZSVarPre ugotoviti vrednost lastniških deležev, v zvezi s čimer pritožbeno sodišče opozarja na sodbo Psp 100/2015 z dne 29. 10. 2015, v kateri je bilo sicer v zvezi s pravico do otroškega dodatka po ZUPJS že zavzeto stališče, da za določitev vrednosti kapitala družbe ni odločilen ustanovitveni kapital družbe.

17. Po 31. členu ZSVarPre lahko toženec odloči, da se denarna socialna pomoč ne dodeli ali se dodeli v nižjem znesku samski osebi ali družini, za katero je mogoče sklepati, da ji je dohodek v višini minimalnega dohodka v celoti ali delno zagotovljen, med drugim tudi zato, ker ima premoženje, ki se upošteva po tem zakonu, ki ne dosega višine prihrankov ali vrednosti premoženja iz 27. člena tega zakona. Po tej določbi ima toženec diskrecijsko pravico da zniža denarno socialno pomoč, ki bi samski osebi oziroma družini pripadala glede na višino lastnega dohodka, kadar so za to podani v zakonu določeni razlogi.

18. Zato mora toženec upoštevaje okoliščine vsakega konkretnega primera odločiti, ali bo denarno socialno pomoč znižal in znižanje ovrednotiti. Pri tem pa ga zavezuje 2. odstavek 6. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP; Ur. l. RS, št. 24/2006 s spremembami). V upravnih zadevah, v katerih je organ po zakonu upravičen odločati po prostem preudarku, mora biti odločba izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega mu je pooblastilo dano. Toženec mora tako pri znižanju denarne socialne pomoči po prostem preudarku slediti njenemu osnovnemu namenu, to je zagotavljanju sredstev za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje.(7) V zvezi s tem pritožbeno sodišče ponovno poudarja, da so po 2. členu Odloka do pomoči ob rojstvu otroka upravičene osebe, ki nimajo lastnih dohodkov.

19. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je izpodbijani odločbi odpravilo in zadevo v skladu s 1. alinejo 1. odstavka 82. člena ZDSS-1 vrnilo tožencu v ponovno upravno odločanje. Toženec bo izdal odločbo, s katero bo skladno z materialnopravnim stališčem pritožbenega sodišča z izvedbo ustreznih dokazov ugotovil, ali ima družba C. d.o.o dohodke, ki se upoštevajo v tožničin lastni dohodek, oziroma ali sploh ima lastne dohodke, in nato ponovno odločil o pravici do pomoči ob rojstvu otroka po Odloku.

(1) Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati, in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu.

(2) Te spremembe so se začele uporabljati 1. 9. 2014. (3) Ta določba je bila s 4. členom ZSVarPre-C spremenjena tako, da se pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ter pri določanju njune višine upoštevajo osnove in merila, določene s tem zakonom in z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

(4) Ta določba je bila z 9. členom ZSVarPre-C črtana.

(5) Ta določba je bila z 10. členom ZSVarPre-C črtana.

(6) Tako v Predlogu ZSVarPre (Poročevalec DZ, št. 56/2010), glej obrazložitev k 24. členu.

(7) 4. člen ZSVarPRe