Jedro

Nosilni razlog odločitve je, da je bila dolžnica v trajanju postopka osebnega stečaja zaposlena in o tem upravitelja ni obvestila niti pisno niti ustno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek odpusta obveznosti in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Dolžnica se je zoper sklep pritožila in predlagala, naj višje sodišče zadevo še enkrat presodi in izpodbijano odločitev spremeni tako, da se ji da še eno možnost odpusta obveznosti, morebiti z opozorilom, da v slučaju ponovnega neizpolnjevanja njenih obveznosti odpust obveznosti ni več mogoč.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je odločitev oprlo na 2. točko prvega odstavka 403. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP v zvezi s 1. točko šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP. Nosilni razlog odločitve je, da je bila dolžnica v času postopka osebnega stečaja zaposlena (od julija do oktobra 2018) in o tem upravitelja ni obvestila niti pisno (v sporočilu z dne 18. 7. 2018, tj. 18 dni po zaposlitvi, je upravitelja obvestila o neuspešnem iskanju službe) niti ustno 21. 9. 2018, ko sta imela z upraviteljem razgovor v upraviteljevi pisarni. Dolžnica je na prvi stopnji zatrjevala, da je upravitelja o zaposlitvi obvestila v elektronskem sporočilu dan kasneje od prvega sporočila, tj. 19. 7. 2018, vendar je sodišče prve stopnje to trditev štelo za neresnično – tega elektronskega sporočila dolžnica ni predložila, niti ne bi bilo logično, glede na vsebino elektronskega sporočila, ki ga je upravitelju poslala dan pred zatrjevanim drugim sporočilom.

5. Tako ugotovljeno dejansko stanje pritožbeno ni sporno. Ni utemeljena pritožbena navedba, da pritožnica ni vedela, da mora upravitelju sporočiti, da je zaposlena, in še, da je pričakovala, da se ti podatki iz ustreznih evidenc upravitelju samodejno pošljejo. Poleg tega, da ji poročanje o spremembi premoženjskega stanja nalaga že sam zakon (1. točka šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP), tudi iz spisa samega izhaja, da je bila dolžnica o tem gotovo seznanjena. To izhaja ne samo iz poročil upravitelja temveč navsezadnje tudi iz dolžničinega obvestila z dne 18. 7. 2018, s katerim je upravitelja obvestila o neuspelih poskusih iskanja zaposlitve (kar sicer ni ustrezalo dejanskemu stanju). Pritožnica nadalje navaja, da je upravitelju dala pogodbo o zaposlitvi takoj, ko jo je k temu pozval. Upravitelj je povedal, da je za dolžničino zaposlitev izvedel šele iz dolžničinega odgovora na njegov ugovor proti odpustu obveznosti, kar potrjujejo tudi listine v spisu. Upravitelj je torej za zaposlitev izvedel naknadno, celo po prenehanju zaposlitve. Iz naslova zaposlitve se v stečajno maso ni nateklo nič.

6. Dolžnica je z opustitvijo obvestila upravitelja, da se je zaposlila, kršila dolžnost iz 1. točke šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

7. Pritožnica v pritožbi kar nekajkrat izrazi skrb za lastno zdravje in opozarja na posledice sprejete odločitve. Višje sodišče sprejema pritožničine skrbi. Prav tako je razumno in pričakovano njeno razočaranje nad nastalo situacijo, vendar na odločitev ne more vplivati. Zakonski dejanski stan za ugovor proti odpustu obveznosti je podan. To in zgolj to pa sta lahko upoštevali tako sodišče prve stopnje kot tudi sedaj višje sodišče. Višje sodišče je odgovorilo le na tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.